Arhiv člankov DU Zagorje ob Savi
2018:
Ogled vojašnice v Pivki
Vandrovček v kraški jami Štangovc
Pohod na Krniško glavico (1889 m)
Vzpon na Visoki Kanin
Pohod do Češke koče
Pohod na Malo Ponco
Pohod na Bjelolasico
Dan slovenskih planinskih doživetij na Rogli
Pohod skozi sotesko Pekel pri Borovnici
Pohod na Pirčev hrib
Raziskovanje Krasa
Vabilo na Kresniški Vrh
Na pohodu po Posavskem hribovju
Pohod po poti okrog Slivne
Izlet: Volčja Jama - Sveti Večer - Črni Potok
Pohod po tržaškem Krasu
Zimski izlet na morje
Zimski pohod iz Gabrovke na Okrog
Pohod na Iskranjco
Prijatelji Janč
Encijan
2017:
Miklavžev pohod iz Hrastnika do Trojan
Pohod na Stolpnik (1012 m)
Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega
Vandrovčki v neznano 2017
Pohod ˝Kje gnezdi sokol 2017˝
Kje gnezdi orel
Pohod ˝Ne vemo kam 2017˝
Pohod po Lendavskih goricah
Pohod po Panoramski krožni poti - Javorje
Pohod na Veliko Raduho (2062 m)
Pohod na Stegovnik (1692 m)
Pohod do Zavetišča pod Špičkom (2064 m)
Pohod na Virnikov Grintovec (1654 m)
Pohod na Roblekovo planino (Roblekalm)
Pohod po pogorju Raduhe v Kamniško Savinjskih Alpah
Pohod na Planino Podvežak (1564 m)
Modra pasijonka
Pohod na Vrtaški vrh (1898 m)
Izlet v Sežano in Štanjel
Pohod na Macno (1627 m)
Pohod na Vremščico
Sprehod skozi Mozirski gaj
Izlet v Dobrno
Potovanje po Bolgariji
2016
Pohod Sokolov na Obolno
Pohod na Mirno goro
Pohod po E7 od Žužemberka do Dobrniča
Izlet v Prlekijo
Pohod po Halozah 2016
Izlet v neznano 2016
Ogled sejma SOBRA 2016
Srečanje Zasavskih planincev
Pohod po Rudarski pohodni in učni poti
Pohod iz vasi Debenec na Staro Goro
Pohod na Veliki vrh2088 m
Pohod na Hochobir - Ojstrc (2139 m)
Pohod na Veliki vrh (2088 m)
Pohod iz vasi Debenec na Staro Goro
Pohod na Košutico
Pohod po Zahodnih Julijcih
Pohod skozi sotesko reke Ziljice
Mak
12. Pohod od češnje do češnje
Srečanje starejših planincev MDO Zasavja
Pohod na Nanos
Pohod na Kojnik in Kraški rob
Pohod Štampetov most
Pohod na Oštrc
Pohod po Krožni poti vojaške zgodovine
Pohod po gričevju nad Izolo
Pohod na Planino nad Vrhniko
Zimski pohod iz Stične v Leskovec
Pohod po poti slovenske himne
V Španijo z avtobusom
Pohod na Mamolj
2015
Pohod po Badjurovi poti
11. Martinov pohod
Martinovanje v deželi cvička
Zaključek pohodov 2015
Kje gnezdi sokol?
V neznano z DD Litija in Šmartno
Vandrovčki v neznano, 2015
Pohod iz Makol na Boč
Vandrovčka na F3ŽO 2015
Pohod na Goteniški Snežnik
110-letnica PD Litija
Zlatorogova transverzala ponosa
Po plezalni poti na Lisco
6. pohod po Zagorski dolini
120 let Aljaževega stolpa
Pohod na Malo Ponco
Pohod na goro Kamniti lovec (2.071 m)
Izlet v Gradež in Oglej
Pohod na Menino planino
Rože s Krvavca
Pohod na Menino planino
Dan slovenskih planinskih doživetij 2015
Ogled vojašnice Jerneja Molana
Srečanje starejših planincev MDO Zasavja
Pohod iz Avse na Matajur
Pohod od Trstelja do Cerja
Pohod po Steklasovi poti
Pohod Po Slakovi poti
Pohod po poti skozi Zalo
Pohod na Čreto in Farbanco
Gotenica, Črni Potok in Kočevje
Zimski pohod na Porezen
Pohod med vinogradi in oljkami
Pohod iz Save na Zasavsko Sv. goro
Pohod na Grmado (Monte Ermada)
Na obisku pri pračloveku
Pohod Zdravju naproti na Goro Oljko
2009 - 2014
Eden največjih adventnih venčkov je v Zagorju
Pohod na Ušte in GEOSS
Martinov pohod na Golavc
Pohod na Čemšeniško planino
S Sokoli v neznano
Vandrovčki smo šli v neznano
Pohod po Doberdobski planoti
Pohod po Golteh
Izlet v Topolšico
Pohod na Paški Kozjak
Sonce na vrtu
V kraljestvu Matterhorna - gorsko cvetje
V kraljestvu Matterhorna - 2. del
V kraljestvu Matterhorna
Pohod na Krn (2.244 m)
Pohod na Svinško planino (2.079 m)
Pohod na Mali Golak
Pohod na Vajnež (2.104 m)
Pohod po območju medveda
Rože ob poti na Dobrač (2.166 m)
Cvetoči planinski travniki
Izlet v Posavje in na Bizeljsko
Ogled Tolminskih korit
Pohod na Sinji vrh in Korado
Pohod od Hlevnega vrha do Golega vrha
Pohod na Dobrač (2166 m)
Pohod po Velikolaški kulturni poti
Ogled vojašnice
Pohod na Svinjak
Pohod po Kostelski poti
Pohod po Teranovi krožni poti
Pohod Primskovo - Vinji vrh
Pohod na Peco
Kraški rob in Jačemica
Pohod na Veliki Snežnik
Pohod po Vertovčevi poti
Pohod po Jablaniški poti
Pohod v Jelenov žleb
Sprehod v Vine
Kondicijski pohod
Rože pozimi
Pohod na Ostrež in Polšnik
Pohod na Tisje
Rastlinstvo ob stezah graničarjev
Pohod po stezah graničarjev
Pohod po Levstikovi poti
Ne vemo kam
Pohod na Krašnji vrh
Pohod na Goro Oljko
Festival za tretje življenjsko obdobje
Pohod po Brkinih
Pohod na Ciprnik (1.745 m)
Pohod po Halozah
Pohod na tromejo (1.508 m)
Vzpon na Grossglockner (3.798 m)
Pohod na Dovško Babo
Pohod na Ivančico (1.060 m)
Izlet na Krvavec
Vzpon na Mrzlo goro
Rože s Korošice
Vzpon na Ojstrico - 2.350 m
Pohod na Vogar in po dolini Voje
Pohod na Veliki Travnik
Izlet do Matkovega škafa
Pohod na Kamen vrh
Pohod na Uršljo goro
Izlet na Ljubljanski vrh in botanični vrt
Vrtnice
Pohod na Golico in Javorniški Rovt
Planinski pohod na GEOSS
Pohod po oglarski poti
Pohod na Fratar
Pohod na Štalensko goro
Pohod po Krasu
Pohod po Šavrinskem gričevju
Po nagelj na Limbarsko goro
Pohod po Jurčičevi poti
Štrusov pohod
Rože z naših pohodov
Pregled prehojenih poti
Pohod po Istri - od slapa do slapa
Pohod na zimski Kum
Pohod Vandrovčkov v neznano
Na izletu Ne vemo kam
Pohod na Klančiše
Zanimivosti Bele krajine
Vandrovčki na tromeji
Pohod na Babji zob
Osvojila 100 slovenskih vrhov
Pohod na Polhograjsko goro
Pohod na Koprivnik in Mladi vrh
Vzpon na Ankogel - 3.251 m
Grad Snežnik in Babno polje
Pohod na Kepo
Pohod na Bistriško špico
Pohod na Čemšeniško planino
7 koč od Kozjaka do Paškega Kozjaka
Vzpon na Mangart
Izlet po Prekmurju
Pohod na Strelovec (1.763 m)
Pohod na Sv. Ano in Grmado
Vandrovčki na Olševi
Izlet na Vipavsko in češnjev piknik
Vandrovčki v Prlekiji
Pohod na Topico in Ojstro
Pohod na Blegoš in Lubnik
Pohod na Veliki Risnjak
Pohod po primorskem hribovju
Pohod po Pliskini poti
Pohod - Povežimo soline
Pohod na Zasavsko Sveto goro
Prijatelji Janč
Zimski pohod na Javornik
Najdaljša slovenska transverzala
Pohod na Kokoš
Martinov pohod
Ogled podmornice Zeta
Izlet v neznano
Pohod na Lepenatko
Pohod na Kobariški Stol
Na trgatvi
Pohod po Storžiški transverzali
Pohod na Grintovec (2.558 m)
Pohod na Slivnico
Pohod na Klomnock (2.331 m)
Pohod na Skalico
Pohod po soteski Čepa - Tscheppaschlucht
Pohod iz Ljubelja na Zelenico in Vrtačo
Pohod na Slavnik
Pohod na Smolnik in grad Žovnek
Pohod od Brezovca do Sv. Jošta
Pohod od Šentjungerta do Vimperka
Pohod iz Lisce na Ješivec in Rudenik
Izole v Strunjan, Koper in Portorož
Pohod na Matajur
Pohod na Pristovški Storžič in skozi Korško sotesko
Slovenski planinski muzej in Martuljkovi slapovi
Pohod na Volnik ali Monte Lanaro
Bavarski gradovi in Zugspitze
Izlet Socerb - Osp - Tinjan - Ankaran
Zabreznica - Smokuški vrh - Begunje
Šli smo na Triglav
Rudno polje - Uskovnica in Ribniški slapovi
Zimski pohod na Učko (1.401 m)
Valentinov pohod Kozje - Bohor
Pohod na Krško Grmado (488 m)
Izlet Kresnice - Kresniški Vrh - Golišče
Sveta Trojica nad Pivko (1.124 m)
Pohod Vrhe - Zajčeva koča - Krvavica
Na obiranju mandarin
Na Polhograjsko Grmado in Tošč
Pohod na Učko
Vranov let v svobodo
Pohod na Stol in Vajnež
Pohod na Säuleck (3.086 m). Klikni tukaj.
Izlet na Goldeck: Klikni tukaj.
Vandrovčki na Dobrči. Klikni tukaj.
Izlet na Storžič. Klikni tukaj.
Vandrovček v Londonu: Klikni tukaj.
Izlet Porezen - Bolnica Franja. Klikni tukaj.
Pohod na Olševo. Klikni: tukaj.
Dom pri izviru Završnice - Zelenica: tukaj.
Vršič-Slemenova špica-Tamar-Planica: tukaj.
Vandrovčki na Pilatusu v Švici: tukaj.
Vandrovčki na Pohorju: tukaj.
Od Sesljana do Devina po Rilkejevi poti: tukaj.
Izlet na Lovrenc, kjer encijan cveti: tukaj.
Izlet Ostrič - Medvižica - Razsušica: tukaj.
Trdinov vrh - Sveta Gera 1.178 m: tukaj.
Izlet Mozirska koča na Golteh, Smrekovec: tukaj.
Izlet Planica - Tamar: tukaj.
Dom na Šmohorju (781 m): tukaj.
Izlet Vrhe - Partizanski vrh - Čebine: tukaj.
Izlet na Zasavsko sveto goro: tukaj.
Vandrovčki na Triglavu: tukaj.
10 prednosti temne čokolade: Znižuje krvni tlak, zmanjša tveganje za bolezni srca
V čokoladi, ki ima vsaj 80-odstotni delež kakava, se nahaja več antioksidantov kot v acai jagodah in borovnicah ter skoraj štirikrat več kot v slivah ali brstičnem ohrovtu.
Če pogledamo energijsko vrednost tablice temne čokolade oziroma 100 gramov, lahko takoj ugotovimo, da s skoraj 600 kcal pokrije tretjino osnovnih potreb po energiji mladega dekleta. A vsebuje tudi 16 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah in toliko beljakovin, kot jih je v skodelici brokolija, zdrave maščobe pa stimulirajo hormone za sitost. Tudi zaradi tega vseh čokolad ne moremo metati v isti koš, saj med njimi dejansko obstajajo velike, znanstveno dokazane razlike - temna čokolada, z vsaj 80-odstotnim deležem kakava, brez dodanega sladkorja ali arom ter ostalih umetnih dodatkov, vsebuje določene snovi, ki imajo pozitivni vpliv na človeško telo, pri izdelavi mlečne ali bele čokolade pa se žal izgubijo.
Slastni zdravniki
Številna hranila, ki jih vnesemo s hrano, nimajo samo preproste energijske vloge, temveč usmerjajo presnovne procese, zato rezultati raziskave, ki je ugotavljala zvezo med uživanjem čokolade in indeksom telesne mase, pravzaprav niso presenečenje. Odkrivajo namreč, da naj bi večje uživanje čokolade pri energijsko enakem vnosu omogočalo lažjo regulacijo telesne mase - tako naj bi imeli tisti, ki pojedo več čokolade, nižji indeks kot tisti, ki je ne.
Razlogov za to je več. Kakav inhibira delovanje encimov lipaze in fosfolipaze A2, ki se sproščata iz trebušne slinavke in pomagata pri absorbiranju maščob iz hrane v prebavilih v krvni obtok. Z uživanjem čokolade tako neposredno zmanjšamo prehajanje maščob iz prebavil v telo, dokaz za to je njihova višja vsebnost v blatu, kar čokoladi zniža energijsko vrednost, saj se maščobe, tudi iz hrane, ki smo jo ob tem uživali, ne vsrkajo v organizem, zato jih telo ne more uporabiti za energijske procese. Ob tem naj bi na mitohondrij-skih membranah pospešeno potekali odklopitveni mehanizmi, pri katerih se del energije sprošča kot toplota, kar koristi telesno aktivnim. Snovi iz kakava in temne čokolade vplivajo še na delovanje hormona inzulina - spodbudile naj bi receptorski mehanizem GLUT-4 za prenos glukoze skozi mišično membrano, kar zniža raven krvnega sladkorja in potrebo po inzulinu. Manj inzulina pa ponovno pomeni manjšo tvorbo maščob v telesu. A to še ni vse. Snovi v temni čokoladi naj bi neposredno zavirale vpliv inzulina na maščobne celice in s tem na nastanek maščevja v celicah, ki so predhodnice maščobnih celic (preadipociti).
Razstrupljevalka telesa
Zadnji dokazi znanstvenih raziskav priporočajo dnevno uživanje temne čokolade v zmernih količinah tudi zaradi preprečevanja bolezni srca in ožilja. V temni čokoladi so namreč snovi, ki se jim reče flavonoidi. Nahajajo se v rastlinah, kjer imajo mnogo vlog. Najpomembnejša je zagotovo, da rastlinam dajejo barvo. So namreč pigmenti in so vzrok za rdečo, modro ter rumeno barvo cvetov in plodov, redkeje pa obarvajo liste. Prav tako predstavljajo rastlinske UV-filtre in jih ščitijo pred škodljivimi UV-žarki, ki bi jo lahko poškodovali. Ob tem v rastlinah delujejo še proti mikrobom ter insektom in so vir obrambe pred zajedavci. A flavonoidi, te polifenolne spojine, ne denejo dobro zgolj rastlinam, ampak tudi človeku. Njihov najpomembnejši učinek je zagotovo antioksidativno delovanje, pomagajo pa tudi pri varovanju telesa pred mutagenimi in karcinogenimi snovmi. Pozitivnega učinka sicer nimajo flavonoidi, ti le pospešijo določene metabolne poti. Telo jih spozna kot tujek in se jih želi čim prej znebiti, zato začne izločati sečno kislino, aktivirajo pa se tudi določeni encimi, ki poskrbijo za izločanje flavonoidov iz telesa. A ravno ta pot, ki se aktivira, poskrbi, da se poleg flavonoidov iz telesa začnejo izločati tudi druge toksične in človeku nevarne snovi. Ob tem aktivirajo mehanizme, ki pomagajo uničevati rakave celice ter zavrejo širjenje tumorjev po telesu.
A pozor, študije so pokazale, da imajo takšen učinek samo majhne količine flavonoidov, ki dejansko samo stimulirajo telo, da začne proizvajati zaščitne dejavnike, v večjih količinah pa lahko prispevajo k dodatnemu tveganju in imajo obraten učinek, kot si ga želimo. Zato se za primerno ponovno pokaže priporočilo, da čokolado uživajmo zmerno. Rebro ali največ dve rebri temne čokolade sta tako več kot dovolj.
10 PREDNOSTI TEMNE ČOKOLADE
1. Odličen vir antioksidantov
V čokoladi, ki ima vsaj 80-odstotni delež kakava, se nahaja več antioksidantov kot v acai jagodah in borovnicah, ter skoraj štirikrat več kot v slivah ali brstičnem ohrovtu. Ima tudi veliko polifenolov in flavono-idov, to so bioaktivne spojine, ki nas varujejo pred staranjem, vnetjem in vzpodbujajo zdravje telesa.
2. Vsebuje ključna hranila
50 g temne čokolade vsebuje veliko železa, magnezija, bakra, selena, cinka, kalija in mangana ter 5 do 6 g vlaknin.
3. Izboljšuje pretok krvi – boljša regeneracija po vadbi
Antioksidanti v čokoladi širijo žile in povečujejo pretok krvi, kar poveča učinkovitost vadbe in izboljšuje regeneracijo po vadbi.
4. Znižuje krvni tlak
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno uživajo temno čokolado, nižji krvni tlak.
5. Boljša telesna kompozicija
Več raziskav je potrdilo tudi, da ima uživanje čokolade pozitiven učinek na izboljšanje telesne kompozicije, saj znižuje količino telesne maščobe. Raziskovalci verjamejo, da antioksidanti, ki jih vsebuje, pozitivno vplivajo na sitost in izražanje genov, ki sodelujejo pri sintezi maščob.
6. Zmanjšanje za tveganje bolezni srca
Spojine v temni čokoladi so učinkovite pri izboljšanju srčno-žilnega sistema, vključno z zaščito endotelijev, krvnih celic na površini krvnih žil. Uživanje temne čokolade tako lahko zmanjša tveganje za bolezni srca kar za 50 odstotkov.
7.Izboljšuje senzitivnost na inzulin
Antioksidanti v temni čokoladi izboljšujejo tudi občutljivost na inzulin, hkrati pa ugodno vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov in maščob. Rezultat tega je manjše tveganje za diabetes in boljši metabolizem.
8. Izboljšuje razmerje med dobrim in slabim holesterolom
Optimalno razmerje med dobrim in slabim holesterolom je ključno za preprečevanje tveganja srčno-žilnih bolezni. Raziskave kažejo, da uživanje kakava povečuje dober HDL-holesterol in znižuje slabi LDL-holesterol, ki lahko škoduje arterijam.
9. Izboljšuje delovanje možganov
Ob antioksidantih temna čokolada vsebuje tudi teobromin (theobromine) in kofein, ki izboljšujeta kognitivne sposobnosti in bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen.
10. Izboljšuje razpoloženje
Temna čokolada vsebuje spojino phenlethylamine, poznano po pozitivnem vplivu na razpoloženje, z antidepresivnim učinkom, saj povečuje nastanek nevrotransmiterja serotonina.
Varni na internetu: Kam se lahko uporabniki obrnejo po pomoč, ko se spletni nakup zalomi?
Posebej v teh dneh, pa tudi sicer ob vse hitrejšem življenjskem ritmu, ne preseneča, da obseg nakupov, ki jih opravimo prek spleta, raste. Uspešni spletni trgovci postajajo kupcem vse prijaznejši in za marsikoga je uporabniška izkušnja spletnega nakupa udobnejša od odhoda v trgovino.
Žal pa so nove priložnosti hitrega zaslužka prepoznali tudi ponudniki z manj poštenimi nameni. Kako ločiti legitimne spletne trgovce od lažnih in ne postati žrtev prevar, svetuje Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, ki ga izvajajo v odzivnem centru SI-CERT.
Preverite trgovca
Če nastanejo težave pri nakupu v spletni trgovini slovenskega podjetja, se lahko potrošniki obrnejo na tržni inšpektorat, z elektronsko pošto na [email protected] ali po telefonu 01 280 87 00. Vendar težava nastopi, ko smo sicer prepričani, da smo nakup opravili v slovenski spletni trgovini, a se izkaže, da ni tako. Na tržnem inšpektoratu so prijave kupcev, ki so izdelek kupili na strani s slovensko domeno.si in v slovenskem jeziku, vendar podatki razkrijejo, da je sedež prodajalca v resnici drugje ali o njem celo sploh ni podatkov, pogoste. Slovenska domena in spletna stran v slovenščini namreč še ne zagotavljata, da gre dejansko za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in preveriti podatke o ponudniku.
Tudi.de ali.uk sta lahko lažna
Če se prodajalec nahaja v državah članicah Evropske unije, na Norveškem ali Islandiji, se lahko potrošniki po brezplačno pomoč in svetovanje obrnejo na Evropski potrošniški center. EPC največkrat obravnava vprašanja glede pravic potrošnikov pri blagu z napako, spletnem nakupovanju, potovanjih z letalom, turističnih aranžmajih, najemu vozila in podobno. A tudi v EPC se pogosto srečujejo z zavedenimi potrošniki, ki verjamejo, da so nakup opravili pri evropskem ponudniku, kajti tako zmotno sklepajo iz domene.
Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno.de ali.uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oziroma angleške trgovce. Vendar je dejstvo, da si domeno lahko vsak prosto izbere, zato ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost nakupa. Tako so tudi v odzivnem centru SI-CERT obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z nemško domeno in nagovori v nemščini kupil plašč višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije, nato pa je pošiljka prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa je bil daleč od kakovosti, ki jo je pričakoval.
Pravice sežejo le do evropskih meja
Še manj smo zaščiteni, če nakupujemo pri ponudnikih izven Evropske unije (iz Kitajske, ZDA), kajti ti niso zavezani k spoštovanju skupne evropske zakonodaje. To pomeni, da kupec ne more odstopiti od pogodbe, zahtevati vračila kupnine ali zamenjati blaga. Če z izdelkom ni zadovoljen, žal velja pravilo "kar dobiš, to imaš", saj naše potrošniške pravice sežejo le do evropskih meja. Vse, kar nezadovoljnemu osmoljencu preostane, je dopisovanje s trgovcem in le od njegove dobre volje je odvisno, ali bo pritožbe upošteval ali ne. Največkrat se na SI-CERT obrnejo kupci, ki so v spletni trgovini kupili ponaredek znane blagovne znamke in so nezadovoljni s kakovostjo prejetega blaga. Ker gre za trgovca, ki se nahaja na Kitajskem, se ne morejo obrniti po pomoč na nobeno potrošniško institucijo. Kupci ponaredkov se morajo ob tem zavedati, da so ponarejeni izdelki na slovenski carini zaseženi in uničeni, v nekaterih primerih pa sledi celo plačilo globe oziroma poravnava stroškov uničenja, zato vsekakor odsvetujemo takšen nakup.
In če je vse le lepa kulisa?
Največje tveganje predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, ker plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa gre tudi za zlorabo kreditne kartice. Vaba, ki jo nastavi goljuf, je zelo preprosta, saj nepozorni uporabniki hitro nasedejo nizkim cenam in velikim obljubam. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, železni repertoar so očala, torbice, oblačila, športna obutev, tehnološki izdelki. V odzivnem centru SI-CERT pa so obravnavali že presenetljivo veliko primerov lažnih trgovin s traktorji in gradbeno mehanizacijo, ko so bili kupci oškodovani za več tisoč evrov, ob večjih nogometnih prvenstvih pa so zelo aktualne lažne trgovine z nogometnimi dresi.
Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro, zato moramo sami poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Če bi orisali tipično lažno spletno trgovino, bi bila videti takole: izdelki so občutno cenejši od vseh drugih ponudb, vsi artikli so na zalogi in dostava je brezplačna po celem svetu. Ko prek obrazca stopite v stik s prodajalcem, vam odgovori z elektronskega naslova gmail, na strani pa ni nobenih drugih podatkov o podjetju. Edini možen način plačila, ki ga omogoča, pa je nakazilo prek sistema WesterUnion.
Brez gotovine: Koronavirus spreminja tudi plačilne navade
Že več kot pol stoletja futurologi napovedujejo, da bomo zaradi razvoja tehnologije prenehali uporabljati gotovino. Prišle so kreditne kartice, brezstično plačevanje, kriptovalute, a bankovce in kovance še imamo zmeraj v denarnicah, po žepih, raztresene v ženskih torbicah.
Sedaj nas je doletel novi koronavirus, zaradi katerega se redkeje družimo, saj z omejevanjem socialnih kontaktov upočasnjujemo število okužb. Res pa redkeje uporabljamo gotovino, manj obiskujemo bankomate (v Veliki Britaniji so denimo po sprejetju ukrepov prepovedi gibanja zaznali kar 50-odstotni upad dvigov gotovine pri bančnih avtomatih), vseeno pa še naprej trošimo, zapravljamo, kupujemo življenjske potrebščine.
Ker bi se lahko tudi z denarjem prenašali virusi, nas vlada in trgovci pozivajo, naj pogosteje uporabimo plačilne kartice. Bankovci in kovanci pač izmenjajo veliko rok, kartice pa nam pri plačilu največkrat sploh ni treba dati iz rok. Niti v fizičnih trgovinah, kaj šele pri udobnem nakupovanju iz naslonjača v spletnih trgovinah s pomočjo mobilnega telefona, tabličnega računalnika ali prenosnika. Banke se na različne načine trudijo spodbujati uporabo plačilnih in kreditnih kartic. NKBM na primer trenutno oglašuje razdelitev spletnih plačil na do dvanajst obrokov s plačilno kartico Mastercard do 10. maja. Nakupovanje v spletnih trgovinah je zdaj edina možnost do številnih izdelkov, ki jih sicer ne moremo kupiti. Spletna trgovina Mimovrste, ki jo po lastnih navedbah mesečno obišče vsak drugi Slovenec in vsak mesec odpremi več kot 70.000 naročil, je v času epidemije trgovcem, ki so bili zaradi ukrepov za zamejitev koronavirusa primorani zapreti vrata svojih trgovin, ponudila možnost, da se pridružijo prodaji svojih artiklov na njihovi spletni tržnici. Predvsem navezanost mlajših generacij na gotovino je precej manjša kot pri starejših, ki jim držati denar v rokah pomeni tudi varnost. Število elektronskih plačil pa je iz dneva v dan večje, kar je eden izmed razlogov, da so gotovini šteti dnevi.
• Nemški odbor za bančno industrijo je limit kartičnih plačil brez vnosa PIN v mestih Hamburg, Kassel, Hamburg in München dvignil na 50 evrov.
• Digitalna banka N26, ki jo je v začetku marca uporabljalo že 40 tisoč komitentov v Sloveniji, je v času koronakrize sprejela odločitev, da novim komitentom ni več treba čakati na prejem fizične bančne kartice, ampak lahko bančne storitve uporabijo takoj, le dvigovanje gotovine pri bankomatih ni mogoče.
• Evrosistem podpira gotovino kot splošno dostopno, preprosto, zanesljivo in učinkovito plačilno sredstvo za plačila majhnih vrednosti, a to nikakor ne pomeni, da majhnih zneskov ne moremo poravnati s plačilnimi karticami.
Kako pa je gotovina povezana s korupcijo?
Sledenje gotovini je težavno, je tudi enostavno prenosljiva. Spomnimo se, da je Evropska centralna banka z ukinitvijo bankovca za 500 evrov želela otežiti življenje kriminalcev. Od 27. aprila 2019 z njimi ne zalaga več bank po Evropi. Zaradi pranja denarja, korupcije in utaje davkov, denimo, spolzi državam skozi prste letno tudi 3000 milijard evrov; takšne so ocene izpred nekaj let. Omejitve pri poslovanju z gotovino (za prodajo blaga in opravljanje storitev) določa tudi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Plačilo blaga ali storitve, ki bi presegalo 5000 evrov, v gotovini ni več mogoče, ampak mora potekati prek računa. Banke so v minulih tednih opozarjale na možnosti brezgotovinskih plačil in poslovanja prek spleta. Mnogim starejšim so položnice iz prejšnjega ali tega meseca v spletni banki plačali njihovi otroci.
V kopalnici je skrb za higieno na prvem mestu. Poskrbimo za kakovost bivanja in dobro počutje
V časih, ko sta osebna higiena in skrb za čistočo bivalnih in drugih površin še kako pomembna, je treba posebno pozornost nameniti kopalnici, kjer dejansko skrbimo za lastno higieno, hkrati pa je ta prostor bolj izpostavljen vlagi kot drugi prostori v stanovanju.
Kjer je vlage preveč, se običajno kmalu pojavijo neprijetne vonjave, pohištvo se hitreje uniči, odpadati lahko začne omet. V podjetju Geberit poudarjajo, da lahko vsak posameznik z nekaj preprostimi koraki poskrbi, da bo domača kopalnica v odličnem stanju. V njej pa se boste tudi vi počutili mnogo bolje, saj bo prijetnejšega vonja, lepšega videza in brez škodljivih mikroorganizmov, ki bi vplivali na vaše počutje.
Ko opremljate kopalnico, bodite pozorni na to, da uporabite kakovostne materiale, ki so odporni proti vlagi, svetujejo v Geberitu. Tako boste podaljšali trajnost vašega pohištva in se izognili nastanku škodljive plesni. Bodite pozorni, da izberete izključno kakovostne materiale, vodoodporne obloge površin in denimo visokozgoščene troslojne iverne plošče, ki preprečujejo z vlago povezane poškodbe pohištva.
Prezračite po vsakem prhanju
Prvi korak je redno prezračevanje kopalnice. V Geberitu svetujejo, da vsak dan prezračite celo stanovanje tako, da na stežaj odprete okna za 15 minut. Kopalnico pa prezračite po vsakem prhanju, ko se v zraku nabere največ vlage. Če v kopalnici ni okna, jo prezračite s pomočjo ventilatorja. "Večina ljudi brisače po uporabi obesi nazaj na isto mesto v kopalnici. Mokre brisače še dodatno vlažijo prostor, saj ob sušenju vlaga uhaja v zrak. Zato jih je bolj priporočljivo sušiti na balkonu ali terasi, če imate to možnost," opozorijo v Geberitu. Dodajajo, da je bistveno, da so površine v kopalnici suhe, saj sicer voda izhlapeva in dodatno prispeva k vlažnosti zraka: "Pobrišite kapljice na umivalniku ali manjše lužice po tleh. Poskrbite tudi za ustrezno odvajanje vode iz pršnih prostorov, da se v njih ne nabirata voda in umazanija. Ne pozabite pobrisati tudi ogledal, kjer se vlaga nabere najprej. Rešitev za to so v kopalnici ogledala z ogrevano hrbtno stranjo, ki preprečuje rosenje."
Zrak naj bo vedno topel
Največ vlage se nabere takrat, ko se prhamo z vročo vodo, saj ta najhitreje izhlapeva, poudarijo v Geberitu. "Poskusite zmanjšati temperaturo vode, da bo ta prijetno mlačna, in skrajšajte čas tuširanja, da bodo vodni delci čim manj časa prehajali v zrak." Topel zrak lahko prenese več vlage, zato se ta ne nabira na pohištvu. Najbolj nevarna je namreč kombinacija vlažnega zraka s hladnimi površinami, saj takrat vlaga kondenzira ter uničuje stene in pohištvo. Zato naj bo zrak v kopalnici vedno topel, kar vam omogočajo tudi cevni sistem za ogrevanje z radiatorji ali talno ogrevanje, svetujejo v Geberitu. Opozorijo tudi na umazanijo in bakterije, ki se nabirajo pod robovi straniščne školjke. Ti zahtevajo redno in temeljito čiščenje, da bi gospodinjam olajšali delo, so strokovnjaki razvili rešitev - školjke brez roba, ki nimajo skritih in težko dostopnih mest, kjer bi se lahko nabirala umazanija ali nastajale neprijetne vonjave.
(POGLED IZ PENZIONA) Kot volkovi in angeli
Virus? Zakaj bi se ga bala? Enkrat tako moramo vsi umreti, je rekla francoski televizijski novinarki komaj devetletna Budžari na enem od indijskih smetišč, kjer je, ker so šole te dni zaradi pandemije zaprte, z vso družino pomagala iskati kaj za pod zob, odvržen kruh ali karkoli še užitnega.
Oče bo namreč šele po krizi, ker je zdaj prodaja ustavljena, morda lahko prodal zbrane stvari s smetišča. Še milijoni sezonskih delavcev so se v tej azijski državi naenkrat znašli brez dohodkov, poročajo mediji.
Na drugih straneh sveta, ki ga tudi sami zaradi omejitev prometa in gibanja komaj še spoznamo, strah in mrtvi - kot pred tremi meseci na Kitajskem, kjer se je novi virus prvič vtihotapil v človeka. Prebiramo strašljive napovedi o svetovni krizi, ki zna biti še hujša od tiste pred desetletjem in celo tiste pred slabim stoletjem, ki se je potem iztekla v novo veliko vojno. Raziskovalci mrzlično iščejo zdravilo in cepivo. Posamezne države skušajo z milijardnimi zneski reševati podjetja, ki so se zaradi pretrganih oskrbovalnih verig ali nevarnosti okužbe povsem ustavila in bi se lahko zlomila (prejšnji dobički so seveda že zdavnaj razdeljeni in porabljeni). Deli se helikopterski denar, koncept univerzalnega temeljnega dohodka se (čeprav le začasno) tudi vladam, ki niso ravno socialistično usmerjene, naenkrat ne zdi več tako bogokleten in utopičen – samo da se gospodarski tok ne ustavi. Če ni povečane potrošnje in kreditov, ni obresti in dobičkov. Žal tudi ne dovolj delovnih mest in davkov.
Skrivnostni virus iz Wuhana, "nanomašina z 20 geni, ki lahko uniči organizem z 20 tisoč geni", je stresel domala ves svet v več pogledih. Kljub številnim znanstvenim raziskavam še ni jasno, kaj vse nas morda ob mutacijah še čaka. Strašljivo spoznanje za človeka 21. stoletja, ki z brezhibno natančnostjo pošilja vesoljske raziskovalne sonde proti drugim planetom in proti Soncu. Zdaj se 210 držav skuša braniti pred virusom, vsaka po svoji presoji in tudi po svojih močeh, vsakršnih močeh. Kot volkovi se borijo za maske in drugo zaščitno opremo, da ne bi umirali njihovi državljani. Kakšne cene so večkratno višje kot pred meseci, za revnejše države težko dosegljive, še huje; že naložena pošiljka na letalu lahko ob višjem plačilu, beremo, zadnji trenutek odleti drugam, kakšno letalo zastane v tranzitu …
Medtem se zdravnice, zdravniki in sestre v bolnišnicah kot angeli borijo za življenja, 14 dni in več ne gredo domov, da ne bi ogrozili družine ... In tudi sami umirajo, ne le priletni in že bolni. Podatki o številu smrti zaradi novega virusa na milijon prebivalcev (seveda ne dokončni, saj so države v različnih fazah epidemije in najbrž tudi metodologije evidenc niso enotne) pa se po državah skorajda nepredstavljivo razlikujejo. In potem še sredin podatek slovenskega ministra za zdravje, da se smrtnost v Sloveniji v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z lanskim in predlanskim primerljivim obdobjem ni povečala. Po prvih ocenah zaradi močno povečane previdnosti. Koliko vprašanj!
Nam je virus - z naključnim preskokom, s pobegom ali kot kazen za človekov odnos do narave, kljub toliko neznankam omogočil videti več? Denimo, kako dragoceni sta voda in hrana? Da so desetletja globalizacije usodno povezala različne dele sveta, bogate in revnejše? Da tudi ob pustošenju kobilic v Afriki ni mogoče le zamahniti z roko, ker se bodo milijoni ljudi brez hrane selili? Da nismo neranljivi in da tudi vse bogastvo in orožje ob pandemskem izbruhu nista zveličavna? Zemlja je, zatrjujejo astronavti, iz vesolja še vedno videti tako lepa.