Znanost ugotavlja: Zakaj nekatere živali ne zbolijo za rakom

NR, 23.8.2019
Profimedia

Raziskovalci počasi, a vztrajno odkrivajo skrivnosti živalskih vrst, ki nam bodo nekega dne mogoče pomagale premagati rakava obolenja in s staranjem povezane bolezni.

Morda se nam ljudem včasih zdi, da imamo evolucijsko gledano kar srečo. Živimo dlje kot mnoge druge živalske vrste, življenjska doba pa se - zaradi medicinskega napredka, boljšega javnega zdravstva in bolj zdrave prehrane - še podaljšuje. Kljub temu pa še vedno bijemo bitko proti staranju. Pojavnost osteoartroze (to je najbolj razširjena revmatična bolezen) se je denimo podvojila od sredine 20. stoletja, bolezni srca pa v razvitih državah ubijejo več sto tisoč ljudi na leto oziroma eno osebo vsake tri minute.

Rešitve za te in nekatere druge tegobe, ki pestijo človeštvo, se morda skrivajo v živalskem kraljestvu. Čeprav je naša DNK izredno podobna kot pri šimpanzih in nekaterih drugih živalih, so ravno razlike v genskem zapisu tiste, ki utegnejo biti v prihodnosti ključne za zdravljenje bolezni. Z uporabo tehnik za urejanje genov, kot je metoda CRISPR, bodo znanstveniki nekega dne morda uporabili znanje o živalih in izbrisali bolezni iz naših genov. Toda pot do tja je še dolga.

Šimpanzi in srčne bolezni

Tekom evolucije je prihajalo do sprememb v človekovi genski zasnovi, zaradi katerih smo postali bolj dovzetni za zamašitev žil. Če k temu prištejemo še povečan vnos rdečega mesa in druge hrane, ki poveča tveganje za srčne bolezni, ni nič čudnega, da imamo toliko težav.

Nedavna raziskava je pokazala, da je verjetnost zbolevanja za srčno-žilnimi boleznimi večja pri ljudeh kot pri živalih, vključno z našimi najbližjimi sorodniki šimpanzi, ker smo sčasoma izgubili določen gen. Znanstveniki so v okviru iste raziskave gensko modificirali miši, tako da so bile podvržene enaki genski mutaciji kot ljudje. Ugotovili so, da se je verjetnost srčnega infarkta povečala za dvakrat v primerjavi z običajnimi mišmi. Morda bo torej nekoč s pomočjo genskega inženiringa mogoče zmanjšati tveganje za srčni napad.

image
Profimedia Ni najbolj simpatična, ta gola miš, toda živi zelo dolgo, nikoli ne zboli in je neobčutljiva na bolečino. Bo tudi ona pomagala zdraviti ljudi?

Gole miši in rak

Golači ali gole miši resda niso prav ljubke, vendar se zanje izredno zanimajo znanstveniki, saj ti glodavci ne zbolevajo za rakom.

Od njih bi se lahko marsikaj naučili tudi glede podaljšanja življenjske dobe, saj bi glede na velikost morale živeti približno tako dolgo kot navaden polh, torej okoli štiri leta, v resnici pa dočakajo tudi do sedemkrat višjo starost. Raziskovalci počasi, a vztrajno odkrivajo njihove skrivnosti, ki nam bodo nekega dne mogoče pomagale premagati rakava obolenja in s staranjem povezane bolezni.

Kenguruji in umetna kolena

Osteoartrozo povzroča veliko dejavnikov, glavni med njimi so prekomerna debelost, nepravilna drža in neustrezno gibanje sklepov. Poleg ljudi se pojavlja tudi pri mnogih prvakih in mesojedih živalih, zlasti človečnjakih. Presenetljivo pa tovrstnih težav nimajo kenguruji, ki lahko do visoke starosti skačejo s hitrostjo do 65 kilometrov na uro.

Ko bi le lahko skakljali kot kenguruji

Posebna hrustančna struktura v njihovih kolenih jim namreč omogoča, da brez težav prenašajo močne sile, ki nastanejo ob pristanku, razporeditev njihovih kolenskih vezi pa zagotavlja večjo stabilnost, ki je ključna za ohranjanje zdravih sklepov. Raziskovalci bi lahko v prihodnje s pomočjo teh spoznanj izboljšali materiale, ki jih uporabljajo za izdelavo umetnih kolen.

Jamske ribe in diabetes

Sladkorna bolezen je ena najbolj perečih zdravstvenih težav po vsem svetu. Povzroča slepoto, odpoved ledvic, srčni napad, kap, včasih je zaradi nje potrebna amputacija uda. Zanjo zboli že vsak deseti odrasli, njena pojavnost pa še narašča.

Znanstveniki upajo, da nam lahko v boju s to nevarno boleznijo pomagajo mehiške slepe jamske ribice, ki se lahko nažirajo z algami brez kakršnihkoli težav. To je zato, ker so edinstveno prilagojene na življenje brez mehanizma za uravnavanje ravni krvnega sladkorja, torej jim za razliko od diabetikov nihanje glukoze v krvi ne povzroča nevšečnosti in bolezenskih znakov.

Zebre in čiri na želodcu

Svet, v katerem živimo, postaja vse bolj stresen, zato se čedalje bolj zavedamo, kako pomembno je skrbeti za duševno zdravje. A pri tem pogosto spregledamo, da lahko dolgoročna psihična obremenitev pusti tudi posledice na telesu. Eden od fizičnih znakov kroničnega stresa so čiri na želodcu.

Živali, kot so zebre, občutijo stres le za krajši čas, denimo med iskanjem hrane ali kadar bežijo pred plenilci, in se v nasprotju z ljudmi le redko spopadajo s kroničnim stresom.

Toda raziskave so pokazale, da se lahko pri živalih, kot so na primer podgane, prav tako pojavijo čiri na želodcu, če so podvržene daljšim obdobjem stresa. Iz tega se lahko naučimo, da nam naš sodoben, naporen življenjski slog škodi v vseh pogledih.

Velja omeniti, da od takšnih raziskav nimamo koristi le mi, kajti znanje o človeških boleznih nam lahko velikokrat pomaga pri zdravljenju živali. Takšen primer so recimo koale, ki v naravi pogosto zbolevajo za klamidijo. Ta bakterijska okužba ima resne posledice, saj povzroča neplodnost, slepoto in celo smrt, veterinarji pa jo lahko zanesljivo pozdravijo z uporabo antibiotikov. (The Conversation)

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku