Združenje Spominčica: Stiske in težave oseb z demenco in njihovih svojcev so se v obdobju epidemije močno povečale

P.K., 21.9.2020
Spominčica - Alzheimer Slovenija

"Ta čas osebe z demenco in njihovi svojci še toliko bolj potrebujejo nasvet, podporo, razumevanje, predloge za dejavnosti doma ali reševanje drugih dilem, s katerimi se srečujejo," je na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni poudarila predsednica Združenja Spominčiča Štefanija L. Zlobec.

Po ugotovitvah Združenja se je v času epidemije covid-19 izkazalo, da so družine oseb z demenco in tudi tisti, ki v začetni fazi bolezni živijo sami doma, v še večjih stiskah in težavah. "Alzheimer Europe, Alzheimer's Disease International in Svetovna zdravstvena organizacija zato pozivajo ter opozarjajo na pereče težave oseb z demenco in njihovih svojcev ter pozivajo države k aktivnemu pristopu do problematike," je opozorila predsednica.

image
Štefanija L. Zlobec
Spominčica - Alzheimer Slovenija

"Letošnje leto populacijo bolnikov z demenco v veliki meri zaznamuje pojav epidemije COVID-19, ki prinaša pomembne posledice tudi za duševno zdravje," je poudarila tudi asist. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., vodja Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPKLJ). Pomanjkanje stikov in socialno distanciranje lahko povečata tveganje za težave v duševnem zdravju starostnikov, zlasti za depresijo in anksioznost, poudarja. "Vsaj dve tretjini starostnikov, ki prebivajo v domovih starejših občanov, ima demenco in 90 odstotkov vseh bolnikov z demenco že tako tekom poteka bolezni doživi vedenjske in psihične simptome."

Kot pojasnjuje, imajo starostniki z demenco omejen dostop do informacij in ne zmorejo dosledno upoštevati priporočil za zajezitev širjenja virusa (higiene in preventivnih ukrepov). Duševno zdravje starostnikov, zlasti tistih z demenco, terja posebno pozornost. Hkrati ima pandemija vpliv tudi na duševno zdravje ljudi, ki skrbijo za bolnike z demenco. "V Sloveniji je ocenjeno število bolnikov z demenca ca. 35.000, zanje skrbi vsaj 100.000 svojcev in negovalcev, ki so že v običajnih pogojih zelo obremenjeni in imajo pogosto povišano tveganje za telesno in psihično zbolevnost," pravi asist. dr. Rus Prelogova.

Alzheimer's Society iz Velike Britanije poroča, da je zmanjšanje socialnih stikov pri stanovalcih s kognitivnim upadom ali demenco v institucionalnem varstvu v 79 odstotkov povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja in počutja. Veliko težav so imeli tudi tisti, ki živijo doma, in teh je največ! Nenadna ustavitev obiskov in socialnih stikov lahko privede do izolacije, zmede, dezorientacije in poslabšanja njihovega stanja, pa tudi do dodatnega pritiska na osebje za oskrbo na domu in druge strokovne službe.

image
Asist. dr. Polona Rus Prelog
Spominčica - Alzheimer Slovenija

Pri Spominčici so prek ankete, ki so jo izvedli med svojimi člani, ugotovili, da so bili prav socialna izolacija in pomanjkanje osebnih stikov za osebe z demenco in njihove svojce največja težava. "Odražala se je na znižanju socialne in zdravstvene kvalitete življenja, slabi dostopnosti do storitev in osnovnih potrebščin," je potrdila Štefanija L. Zlobec. In dodala, da zato v tem času osebe in njihovi svojci z demenco še toliko bolj potrebujejo nasvet, podporo, razumevanje, predloge za dejavnosti doma ali reševanje drugih dilem, s katerimi se srečujejo. Zato so pri Spominčici že ob začetku epidemije okrepili svetovalni telefon, ki je deloval vsak dan v tednu, v pomoč so vključili tudi zunanje specialiste za demenco in pravnik. "Dnevno smo pripravljali in objavljali priporočila in nasvete za osebe z demenco in njihove svojce, aktivnosti za strukturiranje dneva za osebe z demenco. Pripravili smo tudi knjižico z zbranimi nasveti za osebe z demenco, svojce in strokovne delavce. Izvedli smo spletne Alzheimer Cafeje s strokovnjaki s področja zdravstva, delovne terapije, krepitve socialnih veščin, zmanjšanja stresa," je pojasnila Zlobčeva.

V obdobju karantene so prostovoljci Spominčice – družabniki vsaj enkrat tedensko poklicali svoje uporabnike in s tem zmanjševali njihovo socialno izključenost ter pomagali pri stiskah, s katerimi so se soočali. Aktivnosti in dobre prakse Spominčice v času epidemije so v slovenskem združenju na povabilo Alzheimer Europe in Alzheimer's Disease Interantional predstavili tudi drugim državam članicam.

Tudi na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana so v času epidemije sprejeli maksimalne varovalne ukrepe in vzpostavili so sprejemni oddelek za starostnike. "Vsem bolnikom, ki jih hospitaliziramo, odvzamemo bris ob sprejemu, po prejemu negativnega izvida so premeščeni na gerontopsihiatrični oddelek. S tem ter s prepovedjo obiskov na UPKL smo uspeli popolnoma preprečiti vnos virusa SARS-Cov-2 na kliniko in zagotoviti zaščito tako ranljive populacije. Tudi ambulantno smo tekom epidemije bolnike spremljali telefonsko, večino informacij smo pridobili od svojcev; sedaj pa gerontopsihiatrične ambulante delujejo v povečanem obsegu," je povedala asist. dr. Polona Rus Prelog.

V Evropi danes živi okoli 10,5 milijona ljudi z demenco. Pričakovati je, da se bo do leta 2030 to število povečalo na 13,4 milijona.

image
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek
Spominčica - Alzheimer Slovenija

V Sloveniji je okoli 35.000 bolnikov z demenco, do sredine stoletja pa jih bo 2- do 3-krat več in za vsakega bolnika sta potrebna v povprečju dva oskrbovalca, je poudaril nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednik Strokovnega sveta Združenja Spominčica. Sredi stoletja bo po njegovih besedah z demenco neposredno ali posredno prizadetih okoli 250.000 državljanov Slovenije. Na današnji novinarski konferenci je predstavil sedem točk, ki bi se jim morali posvetiti v naslednjih letih.

Kot poudarja bi potrebovali na nacionalni ravni oblikovati politično-pravni in finančni okvir obravnave bolnikov z demenco. Celotno slovensko javnost bi bilo potrebno izobraziti o demenci in pripraviti kampanje ozaveščanja. S tem bi zmanjšali dejavnike tveganja, k čemer bi pripomogle široko zasnovane akcije o zmanjševanjih tveganja, povezovanje s sorodnimi področji, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen idr. Ob tem izpostavlja, da je poleg izobraževanja široke javnosti potrebno posebej izobraziti tudi zdravstvene delavce na primarni ravni. Bolnikom je nujno ponuditi kakovostno zdravljenje in čimprejšnjo zagotavljanje zanesljive diagnoze. Predlaga zgraditev mreže "spominskih klinik" in stopnji demence prilagojenih bivališč. Poleg tega je po njegovih ugotovitvah potrebna tudi ustrezna podpora skrbnikov bolnikov z demenco ter na ravni države vzpostaviti informacijske sisteme s statističnimi podatki o prevalenci ter izvajanje raziskav in inovacijskih pristopov.

"Korona kriza je lepo in hitro razkrila vse razsežnosti oskrbe, ki jo potrebujejo bolniki z demenco in njihove družine. Doma je breme celodnevne in vsakodnevne oskrbe padlo na svojce, v domovih starejših so se razgalile potrebe po dodatnih kadrih za zdravstveno oskrbo in nego, v lokalni skupnosti pa se je izkazalo, da je veliko oseb z neprepoznano ali zgodnjo obliko demence, ki so doslej v skupnosti nekako zmogli, v času ukrepov in socialne izolacije pa številni potrebujejo pomoč, mnogi pa je ne znajo niti ne zmorejo sami poiskati," je dodala mag. Tatjana Cvetko, dr. med., specialistka splošne medicine in predsednica Društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice. Izrazila je prepričanje, da bi prav v domačem okolju morali sistematično razvijati pomoč starejšim in bolnim z demenco. S tem bi podaljšali oskrbo doma, lažje premagovali stigmo namestitve v domu starejših in olajšali prehod v institucionalno varstvo. "Tako bi kot družba poskrbeli za tiste, ki jih bolezen vleče v svet pozabe in sami tega ne zmorejo," je dejala.

"V kontekstu pandemije COVID-19 pričakujemo, da je oz. bo tudi v Sloveniji prišlo do pomembnega porasta anksioznosti in depresije, zlorabe substanc, osamljenosti, žal tudi družinskega nasilja. Zato je pomembna analiza vedenja in funkcioniranja populacije v pogojih pandemije," je še opozorila asist. dr. Polona Rus Prelog in poudarila, da je za zagotavljanje duševnega zdravja prebivalstva oziroma sprejemanje ustreznih preventivnih ukrepov pomembno poznavanje populacije.

Osrednji letošnji dogodek v mesecu septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, bo 2. konferenca "V ritmu človeških možganov", ki bo 25. 9. 2020 med 9. in 17. uro potekala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Poleg bolnikov in svojcev oseb z demenc bodo na konferenci predstavniki še petih nevroloških bolezni, Parkinsonove bolezni, Huntingtonove bolezni, multiple skleroze, spinalne mišične atrofije in amiotrofične lateralne skleroze, predstavili aktualno problematiko s področja oskrbe in zdravljenja.

Konferenca poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ob podpori Zdravniške zbornice Slovenije.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku