Zakaj teče iz nosu, ko je mrzlo

NR, 7.10.2020
Profimedia

Gre za težko lovljenje ravnotežja, da bi zaradi pljuč dosegli pravilno količino toplote in izgubo vlage. Hladen zrak sproži prenapolnjenost nosu in celo kihanje.

Mnogim ljudem začne teči iz nosu, ko je mrzlo. To imenujemo zaradi mrazu sprožen rinitis. K temu so bolj nagnjeni ljudje z astmo, izpuščaji ali senenim nahodom, poročajo na portalu The Conversation. Naloga nosu je, da vdihnjeni zrak segreje in navlaži, tako da, ko ta pride do pljuč, ne draži celic. Med vdihavanjem zraka skozi nos pri temperaturah pod lediščem je temperatura zraka v zadnjem delu nosu običajno okoli 26 °C, lahko je tudi 30 °C. Vlažnost zraka v tem delu nosu je običajno okoli stoodstotna, ne glede na to, kako mrzel je zrak, ki ga vdihnemo. To dokazuje, da je nos zelo učinkovit pri zagotavljanju, da se zrak, ki ga vdihnemo, zagreje in navlaži, preden pride do pljuč. Kako to naredi? Mrzel, suh zrak draži živce znotraj nosu, ki sporočilo pošljejo do možganov. Možgani se nato na ta impulz odzovejo tako, da povečajo pretok krvi do nosu in te razširjene krvne žile segrevajo zrak, ki potuje mimo njih. Drugič, nos dobi povod za proizvodnjo večje količine izločka preko sluznice, da bi zagotovil zadostno vlago za navlaženje zraka, ki prihaja skozi. Hladen suh zrak obenem tudi draži celice imunskega sistema (imenovane mastociti) v nosu. Te celice sprožijo proizvodnjo večje količine tekočine v nosu za vlaženje zraka. Po ocenah naj bi med izvajanjem te funkcije skozi nos dnevno izgubili med 300 in 400 mililitri tekočine.

Preveč dosledna kompenzacija

Vročina in izguba vode sta tesno povezani: segrevanje zraka v nosni votlini pomeni, da postane obloga nosne votline (mukoza) hladnejša od telesne temperature; hkrati voda izhlapeva (postane hlap), da bi se zrak navlažil. Izhlapevanje vode, za katerega so potrebne velike količine vročine, toploto jemlje iz nosu in ga na tak način hladi. Posledično se še bolj poveča pretok krvi v nos, saj ima segrevanje vdihnjenega zraka prednost pred izgubo toplote iz nosu (običajni odziv telesa na mraz je, da spelje kri proč od površja v globoke žile in s tem kar se da zmanjša izgubo toplote skozi kožo). Gre torej za težko lovljenje ravnotežja, da bi dosegli pravilno količino toplote in izgubo vlage iz nosu. Ko je kompenzacijski mehanizem nekoliko preveč aktiven, čezmerna vlaga, ki ni potrebna za vlaženje tega mrzlega, suhega zraka, kaplja iz nosnic. Mastociti so običajno bolj občutljivi pri ljudeh z astmo in alergijami, krvne žile pa se bolj odzivajo pri tistih, ki so bolj občutljivi na dražljaje iz okolice in temperaturne spremembe. Tako lahko hladen zrak sproži prenapolnjenost nosu in celo kihanje. Najbolj enostavno je, da s seboj nosite papirnate robce ali robec iz blaga. Za uspešno se je izkazala tudi uporaba antiholinergičnih (blokirajo živčne impulze) in protivnetnih razpršil za nos, kot sta atropine in ipratropium.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?