Upokojencem še en krizni dodatek?

Tanja Fajnik Milakovič, 2.12.2020
Andrej Petelinšek

Po še neuradnem predlogu naj bi dodatek prejeli vsi, ki bodo decembra imeli pokojnino, nižjo od 714 evrov, izplačan naj bi bil najkasneje do sredine januarja v treh različnih višinah

Vlada pripravlja sedmi protikoronski zakonski paket PKP 7 za omilitev posledic epidemije. Razmišljajo tudi o izplačilu enkratnega kriznega dodatka upokojencem, tako kot spomladi. Do njega naj bi po za zdaj še neuradnih predlogih bili upravičeni upokojenci s pokojnino, nižjo od 714 evrov. Dodatek bi prejeli v treh različnih višinah glede na višino prejete pokojnine v decembru.

Po statističnih podatkih naj bi v Sloveniji pod pragom revščine živelo 92.000 starejših od 60 let.

Enim 300 evrov, drugim 230 in 130

Tisti s pokojninami do 510 evrov bi dobili dodatek v višini 300 evrov, upokojenci s pokojninami do 612 evrov 230 evrov dodatka, upokojenci s pokojninami do 714 evrov pa 130 evrov dodatka. Izplačan naj bi bil že z decembrsko pokojnino ali pa najkasneje do sredine januarja. Podoben dodatek bi izplačali tudi prejemnikom invalidskih nadomestil. Ker bi se torej pri izplačilu upoštevala višina decembrske pokojnine, je treba opozoriti, da bo ta zaradi izredne uskladitve pokojnin ta mesec višja za dva odstotka. Upokojenci z nizkimi pokojninami naj bi tako letos dvakrat dobili krizni dodatek.

A v društvu Humanitarček, kjer pomagajo starostnikom v socialni stiski, pravijo, da te postajajo vse globlje, a ne le zaradi epidemije, tudi sicer. Po statističnih podatkih naj bi namreč v Sloveniji pod pragom revščine živelo 92.000 starejših od 60 let. Kot poudarja predsednica društva Ninna Kozorog, so tudi nekatere z zakonodajo že predvidene pravice za starostnike nedostopne, saj jih ne poznajo ali pa je sistem vlog zanje prezapleten. Med temi in hkrati pomembnejšimi je tudi varstveni dodatek, namenjen tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti. Predlagajo uvedbo avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike, na katerem bi bile navedene vse pravice, ki bi jim lahko pripadale, in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. Če ne bi vložili ugovora na ta informativni izračun, naj bi jim po njihovem predlogu v sklopu sedmega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije varstveni dodatek dodelili po uradni dolžnosti. V društvu so prepričani, da bi z avtomatizacijo dodelitve dodatka pomembno znižali število starostnikov, ki životarijo z nizkimi dohodki, hkrati pa bi razbremenili centre za socialno delo, kjer je zdaj treba oddati vlogo za varstveni dodatek.

Društvo Humanitarček predlaga informativni izračun o vseh pravicah starejših

Zahtevajo spremembe pri varstvenem dodatku

Med glavnimi razlogi, da za varstveni dodatek ne zaprosijo vsi, ki so do njega upravičeni, je po mnenju Kozorogove poleg nepoznavanja sistema tudi nedostopnost obrazca v prosti prodaji, saj ga je mogoče kupiti le v večjih knjigarnah ali izpolniti na spletu, ki pa ga številni ne znajo uporabljati. Ob tem je obrazec po njihovem mnenju bistveno preobsežen in prezahteven, med starostniki pa je še vedno zakoreninjen strah, da bo varstveni dodatek treba vračati. Časovno in finančno zahtevno je tudi sklepanje notarsko izvršljivih pogodb o preživljanju oziroma odpovedi preživljanja, v nekaterih primerih, ko svojec na primer prestaja zaporno kazen, živi v tujini ali z upravičencem prekine vse stike, pa tudi neizvedljivo.

In kdo je upravičen do varstvenega dodatka? Če upokojenec, ki denimo živi sam in njegova pokojnina ni višja od 591,20 evra neto, ob tem pa izpolnjuje tudi druge pogoje (glede premoženja in nima otrok, ki bi ga lahko preživljali), lahko namreč na centru za socialno delo zaprosi tudi za varstveni dodatek in ta se določi v višini razlike med njegovo pokojnino in 591,20 evra. Kot pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se pri izplačilu kriznega dodatka spomladi varstveni dodatek ni upošteval, ampak samo višina pokojnine. To pomeni, da so upokojeni prejemniki varstvenega dodatka dobili 230 ali 300 evrov kriznega dodatka, odvisno od tega, ali je njihova pokojnina bila nižja od 500 ali 600 evrov.

V Humanitarčku pristojne v državni pozivajo, da pripravijo drugačne trajne sistemske zakonske rešitve, ki bodo tudi po epidemiji zagotavljale dostojno pokojnino do višine sedanjega varstvenega dodatka starostnikom, ki živijo pod pragom revščine.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?