Tehnološke novosti: Razvijajo vlake, ki bi bili hitrejši od komercialnih letal

Gregor Grosman, 9.2.2021
Profimedia

Poznavalci napovedujejo, da bomo tudi v tem desetletju priča vse hitrejšemu tehnološkemu razvoju, veliko eksperimentalnih tehnologij pa bo že letos prešlo v množično uporabo.

Precej bolj kot doslej nam bodo računalniški algoritmi krojili vsakdan, od zasebnega življenja do poslovnih odločitev, kjer bodo podprti z umetno inteligenco (UI). Mnogi so se poskusili v napovedovanju top tehnoloških dosežkov, o katerih se bo v letu 2021 največ govorilo, nazadnje za Forbes tudi Amir Husain, ustanovitelj in izvršni direktor globalne družbe SparkCognition, ki se ukvarja z razvojem UI, in izvršni direktor SkyGrida.

Ne more mimo kriptovalute bitcoin, v katero vlagajo ​hedge skladi, več milijard dolarjev vredne mednarodne korporacije, kot je MicroStrategy, morda celo Teslin Elon Musk. Kriptovalute so presegle prag in se v javni zavesti utrdile kot “resnično” bogastvo, ne zgolj digitalna valuta, s katero si marsikdo še pred leti ni vedel kaj početi.

Kitajski vesoljski razvoj se pospešuje. V prvih devetih mesecih leta 2020 so izstrelili 29 satelitov, dva več kot ZDA (27). Krepi se njihova industrija dronov, letalske sile pa so že začele uporabljati svoje nevidne letalske bombnike J-20, pri čemer je po mnenju Husaina prihajajoči nevidni bombnik H-20 posebno pomemben mejnik pri razvoju kitajskih zračnih sil. Letalo, ki bo lahko nosilo od 20 do 45 ton tovora in zmore doseči ZDA, bi morali predstaviti že novembra lani, skoraj gotovo pa ga bodo v letošnjem letu.

image
Profimedia

V Južni Koreji razvijajo vlake, ki bi bili hitrejši od komercialnih letal. To pomeni, da bi potniki po tirnicah potovali s hitrostjo več kot 1000 km/h. Korejski inštitut za železniške raziskave Korail je sporočil, da je njihov testni hyper-tube vlak decembra lani že dosegel to hitrost. Podzemne hyperloop tunele razvijajo tudi ZDA in Kitajska, z njimi pa želijo revolucionirati prevoz potnikov. V urbano mobilnost se stekajo velike naložbe. Cilj savdskega projekta The Line je zgraditi optimalno postavljeno mesto vzdolž enega samega 170 kilometrov dolgega povezovalnega koridorja.

Tudi avtonomna vozila se bodo po optimističnih napovedih marsikje pomešala med običajne avtomobile. Pa seveda droni. V ZDA je FAA že izdala nove smernice o uporabi brezpilotnih letal, ki delujejo v urbanih okoljih ponoči in letijo nad množicami. Kot v Evropi so uzakonili tehnologijo oddajanja identifikacijske številke za majhne brezpilotne zračne sisteme, ki bo zagotovila prepoznavo pilota. Naslednji korak je razvoj platforme za sledenje, kibernetsko varnost, vzdrževanje in varno integracijo brezpilotnih zrakoplovov v nacionalni zračni prostor, s čimer se čez lužo že ukvarja podjetje SkyGrid.

Naši zasloni bodo že kmalu sposobni prikazovati tretjo dimenzijo. Holografske projekcije v odprt prostor so se preselile iz znanstvenofantastičnih filmov v resničnost. S tako imenovanimi prostorninskimi zasloni se ukvarja denimo avstralska družba Voxon Photonics. Njihov VX 1 je sicer še precej drag, saj je treba zanj odšteti več kot 10.000 dolarjev, a 3D-oblikovalci in strojni inženirji ga bodo gotovo z veseljem preizkusili.

Husain omenja še pospešen razvoj kvantnega računalništva in njegovo uporabo med drugim pri modeliranju kemijskih in bioloških procesov. IBM bo verjetno letos predstavil 127-kubitni kvantni računalnik, kar bi bil največji tak sistem doslej. Google pa naj ne bi veliko zaostajal.

Nikakor pa v letu 2021 ne bomo mogli mimo 5G, pete generacije mobilne tehnologije, ki je namenjena več kot zgolj komunikaciji med ljudmi, povezovala bo namreč več milijard naprav. Od domačega kavnega mlinčka, hladilnika do tovornega vozila, drona, ki nam bo dostavljal zdravila, robota v proizvodnji ... Pravzaprav je danes težko, da ne rečemo nemogoče napovedati, kaj vse bo v prihodnosti omreženo, povezano in katere naprave bodo sodelovale med seboj in z nami.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?