Strokovnjaki opozarjajo, covid-19 je kuga 21. stoletja: "Epidemijo neobvladljivih razsežnosti" bo mogoče preprečiti le na en način

Urška Mlinarič, 28.8.2020
Robert Balen

Zdravstvena stroka pred jesenjo svari pred podcenjevanjem bolezni in opozarja, da so zaščitni ukrepi za zdaj edino, s čimer lahko učinkovito preprečujemo širjenje okužbe.

Ob dejstvu, da še nimamo učinkovitega cepiva ali zdravila zoper covid-19, so člani Slovenske medicinske akademije danes prebivalce pozvali, naj dosledno spoštujejo zaščitne ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje ali razkuževanje rok ter ohranjanje fizične razdalje. Le tako bo mogoče preprečiti "epidemijo neobvladljivih razsežnosti", je dejal predsednik akademije Pavel Poredoš, ki je covid-19 označil za kugo 21. stoletja. Z novim koronavirusom se je po svetu okužilo že skoraj 24 milijonov ljudi, medtem ko se število ljudi, za katere je bila bolezen usodna, približuje enemu milijonu. Tudi zato je vsakršno podcenjevanje virusa oziroma zavajanje v smislu, da tega virusa sploh ni in da so zato ukrepi proti njemu nesmiselni, kar omenjeni predstavniki zdravstvene stroke zaznavajo na družabnih omrežjih pa tudi v nekaterih medijih, neprimerno.

Potrjenih še 33 okužb
V sredo je bilo ob 1299 opravljenih testih potrjenih 33 okužb z novim koronavirusom. Največ, pet, so jih odkrili v Ljubljani, kjer je tudi največ aktivno okuženih. Od skupno 423 aktivnih okužb jih je v prestolnici 91. Med novoodkritimi okužbami so bile iz tujine uvožene štiri. Sicer pa imamo zdaj že 185 občin, v katerih je vsaj ena okužba. V bolnišnici je zaradi bolezni covid-19 23 oseb, nihče pa ne potrebuje intenzivne nege.

Ukrepe, pravi Poredoš, je sprejela vlada na podlagi strokovnih izhodišč, če bi jih sprejemala zdravstvena stroka, pa bi bili še veliko ostrejši, je pojasnil. Da so ukrepi učinkoviti pri preprečevanju okužb, poudarja Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete, dokazuje tudi "spomladansko čudežno izginotje gripe". Vsak posamičen zaščitni ukrep sicer ni stoodstoten, a skupaj se učinki seštevajo, je dodala vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Zato nam lahko v jeseni, ko se virusi bolj širijo zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in ker je vlažno in hladno okolje bolj ugodno za virus, "za silo uspe obvladovati epidemijo" le ob sodelovanju ljudi pri nošenju mask, ohranjanju fizične razdalje in razkuževanju rok. Kliniki in virologi so vsekakor zaskrbljeni, kako bo potekala jesen, še največja uganka pa je, kaj bo z najmlajšimi, za katere sicer okužba ni smrtno nevarna, ne vedo pa še, koliko lahko prispevajo k prenosu virusa, je poudaril Petrovec. "Verjetno se bomo sproti učili, kateri ukrepi bodo najbolj potrebni," je dejal in dodal, da bodo naredili vse, da bi zagotovili diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo. Pri tem se bodo trudili zaposliti nove ljudi. Težava, s katero se soočajo, je slaba dobavljivost hitrih testov, ki jih uporabljajo za nujne primere v zdravstvu. Pa tudi pri dobavi reagentov bodo pozimi, ko je potreba po njih večja, odvisni od 14-dnevnih do tritedenskih napovedi. Reagentov ni mogoče nabavljati v količinah, kot to velja za maske, saj imajo svoj rok trajanja. Poleg tega ima večina resnih podjetij, ki proizvajajo reagente, na svetovni ravni algoritem razdeljevanja, pri čemer upoštevajo tudi to, kako država obvladuje epidemijo. Slovenija, ki je pri tem relativno uspešna, tako ni na vrhu dobavne liste.

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku