Sprehajalci po gozdu, pozor! Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

Gr.G., 5.5.2021
Gregor Grosman

Lovska zveza Slovenije v spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetuje sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse morate imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni preganjajo divjad in jo poškodujejo, opozarjajo.

Med sprehodom po gozdu se držite označenih poti, opozarjajo pri Lovski zvezi Slovenije, še posebej če imate s seboj štirinožnega prijatelja. Razlog: v tem obdobju srne polegajo mladiče. Sprehajalcem svetujejo, da na svojo prisotnost opozorijo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se divje živali lahko umaknejo. "Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujte in jih ne hranite," tako LZS. 

Razlagajo, da se divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. "V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči." V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Mama je v bližini

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih, pojasnjujejo v LZS. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. "Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več."

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. "Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad," pišejo pri Lovski zvezi Slovenije. Zato se ob morebitnem srečanju z medvedom vedite umirjeno, umikajte se počasi in vzvratno, divji živali ne obrnite hrbta. Ne bežite, ker bi vam v tem primeru medved verjetno sledil.

Previdno pri košnji

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja, dodajajo. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih pa je vse pogostejša uporaba dronov s termalno kamero. Pri LZS svetujej, da ljudje košnjo začnejo na sredini travnika in nadaljujejo proti robu ter tako preprečijo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave je mogoče mladiča srnjadi, če bi bilo to potrebno, prenesti v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujejo, da uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu približno 40 centimetrov za živino ni primerna, dodajajo. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?