Spomladi so aktivni klopi, več nevarnosti za okužbe

P.K., 3.4.2019
Profimedia

Klopi, okuženi z boreliljo, so razširjeni po vsej Sloveniji, povzročiteljev klopnega menigoencefalitisa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Na sprehodih in izletih v naravo se je zato pred klopi treba primerno zaščiti. Pri tem nam lahko pomagajo oblačila, ki pokrijejo čim več kože, uporabimo pa tudi repelent oziroma zaščito pred klopi, svetujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi.

Pogosto preglejte vsa oblačila in kožo, ne pozabite tudi na domače živali

Spomladi, ko se vrnemo iz narave, natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Če pri pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. "Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil," poudarjajo na NIJZ.

image
Profimedia Spomladi, ko se vrnemo iz narave, natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva proti tej okužbi ni. Če bolezen zgodaj odkrijemo, je zdravljenje običajno zelo uspešno in poteka enostavno. Pri nekoliko zastaranih ugotovitvah bolezni je zdravljenje bolj zapleteno, a so takšni primeri okužb po podatkih NIJZ redki. Znaki, ki nazakujejo okužbo z lymsko boreliozo, se običajno pojavijo po nekaj dneh, najkasneje pa v roku enega meseca po vbodu klopa. Na površini kože se lahko pojavi rdečina, ki se po časi širi, tako da dobi obliko obroča, v sredini pa bledi. Pomembno je opazovati kožne spremembe, ker te običajno izginejo po nekaj tednih, okužba pa lahko celo več let po pojavu prizadene živčevje, sklepe in srce.

Statistika bolezni v Sloveniji
Lymska borelioza
V letu 2017 je zbolelo 4.534 ljudi
Klopni menigoencefalitis
V letu 2017 sta zboleli 102 osebi
(vir: NIJZ)

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. V prvi fazi bolezni, ki se običajno prične približno teden do 14 dni po vbodu, so značilni naslednji znaki: slabo počutje, bolečine v mišicah, glabovol in vročina. V drugi fazi, ki se lahko pojavi po vmesnem izboljšanju počutja, lahko sledi visoka telesna temperatura, močan glavobol, slabost z bruhanjem ter celo nezavest in smrt. Okužba klopnega meningoencefalitisa lahko pusti trajne posledice, med drugim motnje sluha, zmanjšanje koncentracije, depresijo, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitev. Bolezen v veliki večini primerov zahteva bolnišnično zdravljenje, močno pa lahko zaznamuje tudi kakovost življenja po okrevanju. 

image
Profimedia Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave, kar je lahko nevarno tudi za ljudi, saj okužena žival lahko izloča virus v svojem mleku. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Strokovnjaki NIJZ priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?