Sive vrane so sposobne učenja na ravni šimpanza ali petletnega otroka
Znajo načrtovati svoja opravila, uporabljati orodja, razumeti koncept ničle, sposobne so si tudi zapomniti človeške obraze.
Ptic običajno nimamo za prav pametna bitja. A morda bi morali na inteligenco živih bitij gledati drugače. Znanstveniki pravijo, da bi moral biti pojem pameti precej širši, kot ga dojemamo ljudje. "Ptica lahko odleti na drug konec sveta, pride nazaj in pristane v istem gnezdu - ne znamo ceniti inteligence drugih bitij. To, ali je nekdo pameten, presojamo zgolj po stvareh, ki jih znamo ljudje," je za National Geographic povedal Kevin McGowan, ki v laboratoriju za ornitologijo v New Yorku proučuje vrane. Te so, skupaj z drugimi sorodniki iz družine vranov, kamor spadajo še krokarji, šoje in srake, najpametnejše ptice. Celo več, so med najbolj inteligentnimi živimi bitji sploh. Znajo razmišljati abstraktno in načrtovati svoja opravila. Dobro razumejo vzročno-posledične korelacije in so sposobne učenja na ravni šimpanza ali petletnega otroka. Veljajo za prave einsteine v živalskem svetu.
V vlogi mestne komunale
Pri nas so najpogostejše sive vrane (lat. Corvus cornix). To so ptice iz družine vranov, ki živijo v severni, vzhodni in jugovzhodni Evropi, v zahodni Aziji ter v delti Nila v Afriki. Čeprav se imenujejo sive, so dejansko črne in sive barve. Kot drugi predstavniki družine vranov so tudi sive vrane oportunistke, ki znajo dobro izkoriščati človekovo prisotnost za gnezditev in iskanje hrane, zato jih pogosto najdemo v naseljih ali njihovi bližini.
V zadnjih letih je vse več vran tudi v mestih. Z urbanizacijo je namreč nastal nov ekosistem, ki je odprt za naseljevanje organizmov iz okolice. Sive vrane so znale to okno priložnosti odlično izkoristiti. Čeprav niso izbirčne, jim najbolj tekne hrana, ki jo za seboj pustimo ljudje. Vrane pojedo praktično vse: pobirajo hrano, ki jo ljudje zavržemo, po vrtovih plenijo pridelek, ob hišah pobirajo žuželke, razkopavajo po smetnjakih. Sicer pa vrane v mestu opravljajo koristno funkcijo komunalne službe, med drugim pojedo povožene živali.
Pri iskanju in nabiranju hrane si lahko pomagajo z orodjem in prepoznavo kompleksnih vzorcev. S tal pobirajo oreščke pa tudi školjke ali rakovice in jih spuščajo z velike višine na trdo podlago, da se razbijejo ali da jih zmečkajo tam vozeči avtomobili. Pri tem so, kot so dokazali japonski znanstveniki, celo tako inteligentne, da počakajo na rdečo luč na semaforju za avtomobile, preden se spustijo na tla, da poberejo svoj obrok.
Vrane si zapomnijo
Vrane si lahko zapomnijo človeške obraze, pravi McGowan. V prisotnosti ljudi, ki jih že poznajo, so bolj sproščene, pri novih obrazih pa zelo previdne. Znajo tudi prepoznati določeno osebo kot grožnjo, zamero do posameznika lahko gojijo še leta in leta. Nemški znanstveniki so skenirali možgane teh živali in ugotovili, da so se obraza človeka, ki je grdo ravnal z njimi, spomnile tudi več let kasneje. Njihovi možgani ob znanem obrazu namreč reagirajo enako kot naši. Ne zapomnijo pa si samo slabih stvari, zapomnijo si tudi dobra dejanja. Če boste z njimi prijazni, jih morda celo prijazno ogovorili ali jim ponudili kakšen priboljšek, tega ne bodo pozabile.
Vrane so poleg čebel in opic vrste rezus makak tudi edine živali, ki razumejo koncept ničle. Znanstveniki z univerze v Tübingenu v Nemčiji so v reviji Journal of Neuroscience objavili rezultate svojih poskusov, s katerimi so pokazali, da vrane niso sposobne le razumeti ničle kot številčne količine, ampak jo razumejo tudi kot idejo o najmanjšem številu na miselni številski premici. "Te živali v vsakdanjem življenju morda ne bodo potrebovale koncepta števila nič - v nasprotju s štetjem," je povedal soavtor študije Andreas Nieder. "So pa dovolj pametne, da se lahko naučijo te abstraktne kategorije."
Raziskovalci so ptice usposobili za igranje neke vrste računalniške igre, je pojasnil Nieder, kjer so jim enega za drugim pokazali dva zaslona, sestavljena iz različnega števila pik. Pik je bilo od nič do štiri. Cilj je bil pravilno pokazati, ali imata dva prikaza enako število pik. Med igro so znanstveniki spremljali možgansko aktivnost vran. Že pri prejšnjih poskusih so dokazali, da so v možganih vran nevroni, ki se aktivirajo ob prikazu ene, dveh, treh ali štirih pik, vendar nihče ni vedel, ali bo podobna reakcija ob prikazu nič pik. Zdaj so znanstveniki odkrili, da imajo vranji možgani tudi posebne nevrone, ki se aktivirajo tudi ob številu nič, vendar to ni bilo edino odkritje. Kadar vrane niso uspele pri nalogi - ko so na primer zamenjale tri pike za štiri -, je ekipa ugotovila, kako prefinjeno je razumevanje ptic. "Vrane so prazen niz pogosteje zamenjale s številko ena kot s številko dve," je povedal Nieder. "Ta učinek pa je pričakovan le, če vrane lahko prazen niz razumejo kot najmanjšo številčno vrednost na številski vrstici."
Naše someščanke
Mnogi vrane povezujejo tudi z napadi na ljudi. Pravo paniko je že pred veliko leti povzročil kultni Hitchcockov film Ptiči, pred dnevi pa smo brali tudi o napadih vran na ljudi v Zagrebu. Toda Ali Vrezec, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, pravi, da si vrane res lahko zapomnijo nepridiprave, s katerimi so imele slabe izkušnje, in glasno krakajo, ko ti gredo mimo, sicer pa brez razloga na napadajo ljudi.
V glasilu ljubljanske mestne občine, kjer so vrane vse večji problem - ocenjujejo, da v mestu gnezdi 4300 do 5900 parov vran, pozimi pa se število še poveča, saj v mesto pridejo tudi ptice iz okolice -, je Vrezec pojasnil, da pa je za sobivanje vran in ljudi kočljivo obdobje gnezdenja oziroma obdobje, ko mladiči zapuščajo gnezdo. "Mladiči so še dokaj okorni, zato kakšen pristane na tleh. V naravnih razmerah je mladič na tleh najbolj izpostavljen plenilcem, zato so starši še posebno vznemirjeni. V človeku pa sive vrane seveda vidijo plenilca, zato lahko mimoidočega, ki skuša pomagati nesrečnemu mladiču, napadejo. Napad je lahko zgolj grozilen, torej samo zastrašujoč prelet, če pa to ne zaleže ali če imamo opraviti s parom, ki je pogosto vznemirjan, lahko vrana napade s kljunom, kar je lahko tudi boleče. Do sedaj sicer ni znano, da bi vrane kogarkoli resneje poškodovale, so pa ti napadi gotovo zelo neprijetni. Vsekakor priporočam, da se neizkušeni vzdržijo reševanja vranjih mladičev in se raje umaknejo. Po dnevu ali dveh so mladiči navadno že tako izurjeni, da brez težav letijo, s tem pa izginejo tudi težave z napadi."
Vse številnejše vrane v mestnih okoljih so za ljudi dejanski preizkus strpnosti do biotske pestrosti, ki nas obdaja. "Tudi meščani se bomo morali navaditi, da nas v mestih obdajajo narava in drugi organizmi, s katerimi si delimo svoja bivališča," pravi Vrezec. "Moč in kakovost sobivanja pa bosta toliko večji, kolikor več znanja bomo o teh someščanih imeli in kolikor bolj bomo izobraženi na področju biotske pestrosti. Možnosti sobivanja z nehumanimi someščani je veliko, le nekoliko več strpnosti je potrebne - pa tudi znanja, kako se izogniti nepotrebnim nesoglasjem."
Iščete delo? Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam in posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču.
Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence, imenovana SeniorDela.si. Združevala bo starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetja ter fizične osebe, ki potrebujejo izkušene delavce. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da gre za eno prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela jo je ustanovila skupina posameznikov, ki se zavzema za detabuizacijo starosti, medgeneracijsko povezovanje in omogočanje enakih možnosti starejšim.
Podjetja iščejo delavce tudi med upokojenimi
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se trenutno več kot 50 odstotkov delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra. Tako pri nas kot v številnih evropskih državah beležimo zgodovinsko visoko raven zaposlenosti. Podjetja vedno bolj potrebujejo tudi kader za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči, medtem ko seniorji pogosto iščejo dodatni zaslužek in si želijo tudi po upokojitvi aktivnega vključevanja v družbo ter predajanja svojih bogatih izkušenj ter znanj mlajšim generacijam.
Statistični podatki kažejo, da nove oblike dela naraščajo tudi v Sloveniji. Vedno več se pojavljajo projektno delo, timsko delo s pisano paleto strokovnjakov različnih sposobnosti in kompetenc, pogodbeno delo in avtorsko delo. V Sloveniji imamo trenutno 645 tisoč upokojencev. Zdaj že bivša vlada je sicer v začetku leta za ublažitev posledic obsežnih bolniških odsotnosti zaposlenih ter karanten z interventnim zakonom povečala število ur, koliko lahko upokojenci delajo, in hkrati prejemajo pokojnino. Še dodatno sprostitev zakonodaje glede dela starejših je napovedala tudi nova vlada.
"Živimo v dolgoživi družbi, kar je in mora ostati dojeto kot velika pridobitev razvoja v prid vsemu človeštvu. Tretje življenjsko obdobje, čas po upokojitvi, zdaj pogosto traja tudi 30 let in več. S platformo SeniorDela.si želimo s pomočjo medgeneracijsko osveščenih podjetij in posameznikov seniorjem omogočiti nadaljevanje aktivnega vključevanja v družbo tudi na trgu dela, obenem pa omogočiti družinam in posameznikom pomoč ter medgeneracijsko podporo," pravi Pajek.
Za obliko sodelovanja in plačilo se dogovarjate sami
Poleg povezav in priložnosti, da na jesen življenja najdejo delo, pa portal posameznikom nudi tudi pomoč pri sklenitvi pogodb ter ogromno informacij o tem, koliko lahko senior dela, kakšne vrste pravnih oblik sodelovanj so najprimernejše in druge, tako za delodajalce kot seniorje, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela, pomembne informacije. Za obliko sodelovanja in plačilo se senior in iskalec dela dogovorita sama. Zanimanje je veliko.
"Odziv seniorjev je bil že prvi teden delovanja izjemen. Prav tako se pozitivno odzivajo podjetja in fizične osebe kot ponudniki dela. V prihodnjih tednih pričakujemo močno povečanje ponudbe dela, saj so poletni meseci čas sezon v veliko branžah in je pomanjkanje kadra še izrazitejše," pravi Pajek.
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam, posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču. Med prvimi uspešnimi povezavami pa je bil oglas za novinarja. Do jeseni bo portal brezplačen tudi za podjetja in fizične osebe, kasneje bodo plačevali minimalni prispevek. Medtem ko bo za seniorje portal ostal brezplačen.
Za pravico starejših do dela brez omejitev se zavzema tudi prof. dr. Ana Krajnc, soustanoviteljica in predsednica slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki meni, da bi morala delovna zakonodaja v Sloveniji odpraviti diskriminacijo po starosti tako za starejše delavce in za stare kot tudi za mlade. "Človek je rojen za delovanje in učenje, kot je ptica za letenje. Če ji odrežete peruti, umira. Tako je človek, če je po upokojitvi družbeno izločen, če nima možnosti za delo in učenje, obsojen na postopno umiranje," meni Kranjčeva in dodaja, da se država zaradi predsodkov odpoveduje delu blaginje, ki bi jo v prid tudi ostalim generacijam lahko dali ljudje po upokojitvi.
Starejši potrebujejo varna stanovanja z nizkimi stroški, kjer lahko računajo na pomoč
Starostnikom je na trgu nepremičnin treba ponuditi najemna stanovanja, v katerih se bodo počutili varno, hkrati bodo povezani z okolico, predvsem pa bodo stroški bivanja sprejemljivi za njihove pokojnine, opozarja mag. Andrej Hudoklin.
Starejši bi radi do konca življenja preživeli v lastnih nepremičninah, a kaj, ko je bivanje v preveliki in energetsko potratni hiši prevelik finančni zalogaj zanje, stanovanja v tretjem nadstropju brez dvigala pa prevelika ovira za utrujene noge in boleče sklepe. Ena od rešitev za tiste, ki so sposobni samostojnega bivanja, so najemna stanovanja, namenjena upokojencem in starejšim. Največji ponudnik takšnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ). Sklad ima v lasti 3172 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 409 stanovanj oskrbovanih in so v 18 krajih po državi, 2763 pa je namenskih najemnih stanovanj za starejše.
"Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo 725 najemnih stanovanj za starejše, v naslednjih petih letih približno 400. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah, na čelu z Ljubljano, tudi v Mariboru in na Obali," pojasni mag. Andrej Hudoklin, direktor NSPIZ. Zadnja oskrbovana stanovanja so bila dokončana lani jeseni v Mariboru, natančneje na Studencih,v novozgrajenem objektu, kjer je 36 enot. Prav tako se po besedah Hudoklina končuje gradnja 60 najemnih oskrbovanih stanovanj na Bledu, pred dnevi so zaključili razpis za oddajo 21 najemnih stanovanj v Radljah, 13 od njih je oskrbovanih, predvidoma do konca leta pa bodo izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v Radovljici, kjer bo na voljo deset namenskih najemnih stanovanj za starejše. Zdaj tečejo aktivnosti za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo novih, pretežno oskrbovanih najemnih stanovanj v Kranju, Mariboru, kjer bo na voljo 60 stanovanj, v Novem mestu (20), na Ptuju (30) in v Ajdovščini (21).
"V letu dni bomo tako povečali nabor stanovanj za starejše za več kot 120 novih," pojasni Hudoklin in še pravi, da jim smele načrte najbolj otežujejo aktualne razmere na nepremičninskem in gradbenem trgu. "Vse dražji gradbeni materiali in storitve ter s tem tudi gradnja stanovanj vsekakor vplivajo na vse za prihodnost zastavljene gradbene projekte, saj vse višje cene vplivajo tudi na dvig najemnin. Previsokih najemnin pa si na trgu stanovanj za starejše ne moremo in ne smemo privoščiti," opozori sogovornik.
Standard v oskrbovanih stanovanjih je višji
Razlika med oskrbovanimi in namenskimi najemnimi stanovanji je po besedah Andreja Hudoklina predvsem v tem, da so prva v celoti prilagojena starejšim. V nasprotju z namenskimi imajo opremljeno kuhinjo. V vsakem objektu je stanovalcem na voljo tudi skupni prostor za druženje z opremljeno čajno kuhinjo. Oskrbovana stanovanja so, nadaljuje Hudoklin, namenjena starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja do e-oskrbe oziroma klica v sili. Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših, saj imajo široke hodnike, vrata brez pragov, večjo kopalnico, opremljeno s prilagojeno sanitarno opremo, držali in varovali, v zgradbah so tudi dvigala. Oskrbovana stanovanja so, kot pravi Hudoklin, grajena po višjih standardih kot klasična, velika pa so v povprečju 47 kvadratnih metrov. Pogosto so v bližini domov za upokojence, kot na primer stanovanjska zgradba, ki jo nameravajo zgraditi na Pobrežju v Mariboru, v neposredni bližini Doma upokojencev Danice Vogrinec. To stanovalcem omogoča, pravi Hudoklin, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, na voljo so jim tudi zdravstvene storitve doma.
Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo, največje pa je v Ljubljani in na Obali. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, pojasni Hudoklin, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja ter plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, denimo v nekaj primerih s podelitvijo neplačne stavbne pravice ali z znižanjem komunalnega prispevka, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Kjer pa gre za samostojne projekte, pri katerih nepremičninski sklad ni deležen ugodnosti, pa so pravice enake za vse, ne glede na to, od kod prosilec prihaja, pravi Hudoklin. Ker je povpraševanja več, kot je stanovanj na trgu, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo. In kakšne so cene? Povprečna najemnina za povprečno veliko oskrbovano stanovanje v izmeri 47 kvadratnih metrov je 300 evrov, k temu je treba prišteti obratovalne stroške in plačilo dodatnih storitev, odvisna je od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.
Namenska najemna stanovanja so manjša
V nepremičninskem skladu si prizadevajo tudi za krepitev sklada namenskih najemnih stanovanj. Kot pravi Hudoklin, imajo ta čas v lasti 2763 tovrstnih stanovanj, ki so razpršena po vsej Sloveniji. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna velikost je 37 kvadratnih metrov. Starejša stanovanja, ki so manj primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljajo, skladno s finančnimi zmožnostmi.
Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidov, in po sogovornikovih besedah znaša v povprečju 148 evrov brez stroškov. Prijave za najem tovrstnih stanovanj zbirajo stanovanjske komisije lokalnih društev upokojencev.
Smokie prihajajo v halo Tivoli
SMOKIE legendarna britanska skupina, prihaja v Slovenijo. Svoj jubilej ob 45.obletnici, bo proslavila z velikim koncertom v Ljubljani, v Hali Tivoli, v soboto, 16.aprila 2022 ob 20. uri, v sklopu turneje, ki se je začela leta 2020, a je bila zaradi pandemije zamaknjena.
V svoji karieri so Smokie izdali preko 20 albumov, večina njih, pa je bila prodana v platinasti in zlati nakladi. Skupaj so prodali več kot 30 milijonov plošč,njihove plošče pa še vedno veljajo za ene najbolj prodajanih plošč na svetu.
Na koncertu bodo Smokie zaigrali svoje največje uspešnice, mnoge med njimi so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj prodajane plošče vseh časov.
Svetovne uspešnice, kot so Living next door to Alice, Have you ever seen the rain , Mexican girl, Oh Carol, Needles and Pins, For a few dollars more, Lay back in the arms of someone, If you think you know how to love me, Don't play your Rock'n'Roll to me in številne druge, bodo zagotovo odmevale iz grl ljubiteljev njihove glasbe, kot pred leti na kar dveh razprodanih ljubljanskih koncertih, kjer je Hala Tivoli dobesedno »eksplodirala« od navdušenja.
Bodite del tega legendarnega koncerta tudi vi in praznujte skupaj z legendarnimi SMOKIE častitljivih 45.let. Vstopnice so v prodaji na Eventim.si in Petrolu od 33 eur.
Pokojnine bodo višje, a ne za vse enako
Za tiste, ki so se upokojili do vključno 31. decembra 2010, bodo januarske pokojnine višje za 3,5 odstotka.
Tisti, ki so se upokojili leta 2011, bodo dobili za 1,7 odstotka višje pokojnine. Vsi ostali, torej upokojeni od 1. januarja 2012, pa le za odstotek višje pokojnine.
Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), sta se zvišali tudi najnižja pokojnina, ki po novem znaša 282 evra, in zagotovljena pokojnina za 40 let dela, iz sedanjih 620 na 626 evrov. Višja pa je od tega meseca tudi najnižja invalidska pokojnina, in sicer po novem znaša 392 evrov.
(AVDIO IN VIDEO) Petra Kmetec, mentorica za osebno rast: Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare
Z mentorico za osebno rast, Petro Kmetec, smo se pogovarjali o tem, kako uresničiti zastavljene cilje, kako vzdrževati motivacijo zanje. Govorili smo tudi o soočanju z dvomi in strahovi, na katere naletimo na poti do cilja in kako se osvobajamo vzorcev in prepričanj, ki nas pri doseganju ciljev ne podpirajo.
Pogovoru s Petro Kmetec prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Petra, dobrodošli. Kako ste?
Super in hvaležna za vaše povabilo. Upam, da bova komu, ki naju spremlja, pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev v letu 2022.
Res je, novo leto je čas zaobljub. Si jih tudi vi dajete? Kakšen odnos imate do njih?
Novoletne zaobljube mi sploh niso blizu, ker ne delujejo. Številne raziskave kažejo, da okoli 80 odstotkov ljudi preneha z uresničevanjem zaobljub po 14 dneh, pravijo celo, da je 19. januar tisti dan, ko večina opusti svoje zaobljube.
V čem, mislite, da je težava, da večini ne uspe z zaobljubami?
Mislim, da ni problem v ciljih in željah, ampak v tem, da ljudje ne razmislijo dovolj dobro oziroma si pravilno ne postavijo cilja. Cilj je veliko več kot želja – želim shujšati, bit bolj srečna, bolj uspešna itd. Cilj je v primerjavi z željo bolj detajlno usmerjen, to pomeni, če želim shujšati, se vprašam, koliko kilogramov želim izgubiti, do kdaj želim shujšati, katere korake bom ubrala na poti do želenega cilja itd. Zelo pomembno je tudi, ko se odločimo za nek cilj, da vse majhne spremembe, ki jih moramo narediti, če želimo uspeti, vnesemo v svoje rutine in navade. Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare.
Zakaj so nekateri uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev in drugi ne? Zakaj pri večini motivacija zbledi?
Motivacija je vse. Na začetku, ko se odločimo za spremembo, je motivacija običajno zelo močna, vendar je umetnost, kako jo vzdrževati. Poznamo tri različne motivatorje: notranji, zunanji in tak, ki je povezan z nekom, neko osebo. Ugotovili so, da notranji motivatorji, ki niso vezani na zunanje dosežke itd., in so povezani s še neko drugo osebo, ustvarjajo močnejšo motivacijo, ki pripelje do uspeha. Če to ponazorim na primeru: želim si več denarja, da bom lahko pomagal staršem ali otrokom pri šolanju itd. Če smo usmerjeni samo nase ali na neke zunanje stvari, motivacija namreč ni tako močna. Primer take motivacije je: želim shujšati, da bom bolje izgledala. To je zunanja motivacija, ki niti ni prava motivacija. Prava motivacija vedno daje odgovor na vprašanje zakaj.
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.