Sedem let in 31 medalj: "Moje penine so dober original, niso kopija iz Šampanje"

Zora Štok, 9.2.2021
Arhiv Bjana

"Če nimaš sanj, težko kaj uresničiš," pravi Miran Sirk, ko se ozre 30 let v preteklost, v čas, ko se je odločil posvetiti peninam in je nastala blagovna znamka Bjana.

Sedem let in 31 medalj, od tega štiri platinaste in štiri zlate, nadaljnje naštevanje bi vzelo preveč prostora. In ne, ne gre za športnike, temveč za penine, z najvišjimi ocenami in priznanji nagrajene na prestižnem svetovnem ocenjevanju vin in penin, londonskem Decanterju. In vsa ta priznanja so šla v eno hišo penin, v Bjano, kjer Miran Sirk ustvarja platinasti, zlati in srebrni ples mehurčkov v steklenicah svojih penin. Prestižnih, kažejo rezultati. Ki se lahko enakovredno kosajo tudi s francoskimi šampanjci, kar kaže podatek, da se Sirkovi že dogovarjajo z distributerjem za odhod na francoski trg.

Lanska epidemija covida-19 se je seveda odražala tudi na trgu vina in penin, Miranu Sirku pa je spremenila načrte o obeležitvi 30-letnice blagovne znamke penin Bjana. V dvorcu Dorišče v slikoviti vasici Biljana (in Bjana je narečno ime vasice) v Goriških brdih, kjer Miran Sirk snuje penine, sta namreč z ženo Petro, sicer Štajerko, nameravala na tradicionalnem Večeru zvezd povabljenim gostom kot prvim ponuditi penino Bjana Giant. Pridelana je iz sort chardonnay in rebula letnika 2011, ki je, kot je na videokonferenci povedal Miran Sirk, izredno dober letnik za penine, potencial za dolgo staranje in zorenje. "Te penine nismo delali za ocenjevanje, temveč za praznovanje naših 30 let delovanja," je dejal Sirk. "Ime Giant ima za nas simbolno vrednost, pooseblja naših 30 let truda za pridelavo izvrstnih penin." S penino Giant, ki sodi v kategorijo izredno suhih (extra brut), so Sirkovi napolnili tisoč steklenic magnum, torej z vsebino 1,5 litra, vse so številčno označene.

​Oče in sin in stric

Leta 1990, ko se je Miran Sirk odločil posvetiti peninam, je imel velike cilje in sanje. "Če nimaš sanj, težko kaj uresničiš," je njegovo prepričanje, ki ga je ponazoril s svojo ustvarjalnostjo, za katero mu ni manjkalo volje in tudi ne podpore, predvsem očeta, od katerega je dobil svoj prvi vinograd pod domačo hišo, in strica. "Da se bom ukvarjal s tem, sem se odločil leta 1986, ko sem obiskal Šampanjo. Ko sem začenjal, o peninah nisem vedel veliko, a vedno znova sem spoznaval skrivnosti pridelave dobrih penin in od časa do časa smo dosegli kak pomemben mejnik."

Trajalo je kar 13 let, da so se Sirkovi odločili poslati svoje penine v ocenjevanje na Decanter. Razlog za odlašanje? Njegovo prepričanje, da penine ustvarja zato, da ljudje ob njih uživajo, ne pa, da pridobiva ocene. "A pomembnejši prodor na zahtevne trge je veliko lažji z dobrimi ocenami na prestižnih ocenjevanjih. Dokaz je povečano povpraševanje po Decanterju, sploh če se priznanja ponavljajo."

​Kar 97 točk od stotih možnih

In priznanja z največjim bleskom se pri Sirkovih peninah ponavljajo vse od prvega nastopa na Decanterju, največji uspeh pa so penine Bjana dosegle letos, ko je penina cuvee prestige, letnik 2015, prejela 97 točk od stotih možnih in tako dobila platinasto priznanje ter naziv regionalnega šampiona, povrhu pa to pomeni tudi uvrstitev med 20 top penečih se vin na svetu. Penina blanc de noir, letnik 2016, prva slovenska bela penina, izdelana iz rdečega grozdja (sorta modri pinot), ki so jo javnosti predstavili spomladi 2019, je prejela dve točki manj in s tem zlato medaljo. Točko manj, kar pomeni srebrno medaljo, pa so letos dobile penine brut rose, brut zero in brut.

Noben uspeh ne pride z danes na jutri, pot navzgor vodi tudi preko mejnikov. "Če je leto 1990 pomenilo začetek, našo prvo polnitev, je bil naslednji mejnik obnova stare vinske kleti, nekaj let kasneje pa obnova dvorca Dorišče (ki je bil postavljen v 14. stoletju), leta 2006. In da ne pozabim na skorajda najpomembnejši mejnik - leto 2000, ko sem spoznal ženo Petro. Takrat se je vse drugače zasukalo, uresničevati smo začeli tudi njene ideje. Naslednji mejnik je bil seveda prvi nastop na Decanterju, leta 2013. Letos spomladi pa nas čaka še en pomemben mejnik, otvoritev nove vinske kleti." Ta bo modernega videza, z novimi strojnimi linijami in stiskalnicami, tudi obračanje steklenic in etiketiranje bosta potekala v novi kleti, Sirkovi pa bodo zaradi večjih zmogljivosti, ki jih bo omogočala nova klet, kupili še nekaj vinogradov, je napovedal Miran Sirk.

"Optimizirali bomo procese in tudi stroške, nove tehnologije bodo spodbudile tudi nove produkte. Klet je sicer za nas velik finančni zalogaj, a nam bo omogočila veliko korakov naprej. Penine bodo lahko dalj časa zorele, bolje bodo skladiščene, predvsem pa je pomembno, da bomo v novih prostorih lahko bolje sprejemali grozdje in ga stiskali, kar je zelo pomembno, saj ta začetek pri pridelavi penin definira končni izdelek," je v prihodnost zazrt Miran Sirk.

​Samo suhe penine

In Sirk bo tudi v prihodnosti vztrajal pri svojem načelu, da bo prideloval samo suhe penine. Po njegovem prepričanju je z dodajanjem sladkorja tudi slabo vino oziroma penino iz slabe osnove mogoče narediti všečno. Pri suhih peninah to ni mogoče, je vselej trdil Miran Sirk, zato je vrhunsko suho penino toliko težje narediti. In to je bil zanj vedno izziv, da je na pravi poti, pa kažejo visoka priznanja s prestižnih ocenjevanj in Decanter je le eno izmed njih.

Sirkova vztrajnost, nekateri bi morda porekli tudi trma, se je kazala že od začetka njegove poti pri pridelavi penin. Kot je pred nekaj leti povedal v pogovoru za portal Siol.net, so se mu nekateri ob odločitvi, da bo kot prvi pridelal penino iz briških vin, celo smejali, deležen je bil tudi precejšnjega podcenjevanja. A je vztrajal. In se dokazal. Pred dobrima dvema letoma, ob predstavitvi prve bele penine, pridelane iz rdečega grozdja, je Miran Sirk v svoji kleti penin omenil tudi nenehne primerjave pridelovalcev penin s francoskimi pridelovalci šampanjcev.

"Prepričan sem, da kopiranje ni prava pot. Pridelovati vina, penine, kot so njihove, ni smiselno. Moje penine so dober original. Kopiranje nima smisla, saj so njihova vina drugačna, trta raste v drugačnem podnebju, iz drugačne zemlje. Kopiramo pa lahko njihove postopke, to pa ja. In jih prilagajamo našim razmeram, našim vinom. Potem uspeh ne izostane."

Primer Sirkove originalnosti med peninami je rebula, avtohtona briška sorta. Ta se nahaja v vseh njegovih peninah, poleg klasičnih sort za pridelavo penin, kot sta chardonnay in modri pinot. Tudi zato se lahko Sirk ponaša z dobrim originalom, "saj je rebula samo naša", poudari.

Ko so Sirkovi pred dvema letoma predstavili prvo belo penino, pridelano iz rdečega grozdja (sorta modri pinot), je Miran Sirk poudaril še nekaj. Namreč, da ne sodi med vinarje, ki bi slepo sledili razmeram na trgu. V smislu, da je treba takoj začeti pridelovati nekaj, kar je trenutno popularno. "Vsaka naša penina ima svoj prostor pod soncem, ravnamo tako, da ena ne posega v tržno nišo druge. Vsak lahko izbira med našimi različnimi peninami, od bolj do manj suhih, od belih do penine rose."

Sirk sicer ne sodi med največje pridelovalce penin v Sloveniji, je pa med najuspešnejšimi. Če ne najuspešnejši sploh, kot lahko sodimo po priznanjih in medaljah, ki jih penine Bjana dosegajo. In kar je še bolj pomembno in je Sirk večkrat poudaril: pomembna je kultura pitja penin. Penine po njegovem mnenju niso zato, da ob odpiranju steklenice poči, ampak da uživamo v okusu penine. In to le ob svečanih priložnostih. "Nekatere naše penine so pridelane z namenom, da so spremljava hrani. Nekatere suhe penine lahko spremljajo vse hode, takšna je na primer naša cuvee prestige, ki lahko zamenja nekatera bela vina, ki jih običajno postrežejo k hrani," poudari Miran Sirk.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?