Terezija Mlinarič, ki bo letos dopolnila 81 let, je ena od 170 vključenih v projekt Sodobna oskrba starejših, ki od lanskega leta poteka na širšem ptujskem območju. "Boljši, kot so, ne bi mogli biti vsi ti moji oskrbovalke in oskrbovalci. Poleg osnovne, dnevne pomoči pri umivanju, pripravi zajtrka in negi me obiskuje delovna terapevtka. Imam fizioterapijo in še kakšno terapijo, ki nam starejšim olajša starostne tegobe. Res dobro mi gre zdaj in naj kar tako ostane," se je na skupnem zajtrku v novi kavarni ptujskega doma upokojencev veselila Terezija, ki ji vsa ta oskrba omogoča, da še vedno živi doma, ni osamljena in ni je strah tegob, ki pridejo z leti. "Imam tudi tole verižico za e-oskrbo. Če bi šlo kaj narobe, če bi se slabo počutila, padla ali kaj podobnega, samo stisnem na gumb in mi pridejo pomagat," pravi zgovorna sogovornica, ki dodaja, da je vsa pomoč resnično strokovna, največ pa šteje lepa beseda, ki starejšim tako zelo dobro dene.

"Za pomoč v okviru brezplačnega projekta Sodobna oskrba starejših, ki ga vodijo ptujski dom upokojencev, zdravstveni dom, lekarne in center za socialno delo, je doslej vloge oddalo 364 občanov in občank, polovico smo jih že vključili v projekt, ki bo potekal še dobro leto, upamo pa, da bo kar trajal, saj je ljudi, ki potrebujejo tovrstno oskrbo, veliko," pravi Andreja Potočnik, koordinatorka projekta. Za e-oskrbo pa se je odločilo 25 uporabnikov. "Tačas 45 prijavljenih čaka, da jih začnejo obiskovati naši strokovno usposobljeni sodelavci. Odzivi kažejo, da so uporabniki pomoči zelo veseli in jim ogromno pomeni, saj tako lahko kljub manjšim in večjim tegobam še naprej živijo doma. Pomagali bi še več starejšim in drugim, ki so zaradi različnih težav upravičeni do oskrbe, a kadrovske omejitve nam za zdaj tega ne onemogočajo," dodaja.

V ptujskem domu upokojencev, ki sodeluje v projektu, svojo prihodnost gradijo prav na povezovanju s starostniki, ki še živijo v domačem okolju. Hkrati želijo kar največ domačnosti prenesti tudi v domsko življenje. "Da bi se še bolj povezali z okoljem, smo na Ptuju uredili kavarno, ki je odprta za vse, mlajše in starejše, tiste, ki prihajajo na obisk v dom k svojcem, veseli pa smo tudi vseh, ki gredo mimo, pa jih zamika, da bi kaj popili ali se posladkali z zares okusnimi sladicami, ki jih pripravljajo v naši kuhinji. Veseli smo vsakega obiska. Pred kavarnico bomo postavili še otroška igrala," napoveduje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki dodaja, da so njihovi stanovalci tudi v vseh drugih domskih enotah, v Muretincih, Kidričevem, Juršincih in v Kopru, veseli obiskovalcev in radi poklepetajo. Nuška Gajšek, ptujska županja, ki se je s sodelavci udeležila zajtrka v domski kavarnici, je pohvalila prostor za druženje in spomnila, da zdaj že vsi komaj čakajo na začetek gradnje nove domske enote v Žabjaku, kjer bo omogočeno tudi dnevno varstvo starejših.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pozvala ponudnike kulturnih, gostinskih, turističnih in drugih storitev, da se povežejo tudi z domovi za starejše in njihovim stanovalcem približajo možnosti za uporabo letošnjih bonov. "Stanovalci domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle si tako kot vsi državljani zaslužijo priložnost, da si s turističnimi boni popestrijo življenje, pri tem pa se žal mnogi soočajo z različnimi ovirami. Z boni recimo ne morejo pokriti stroškov hrane ali pijače v domskih kavarnah, saj zakonodaja tega ne omogoča. Zaradi zdravstvenih težav številni tudi težje sami poiščejo ponudnika in izkoristijo njegove storitve zunaj zavoda," je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "S tokratnim vabilom želimo nagovoriti ponudnike, da se povežejo s socialnovarstvenim zavodom v svoji okolici in tako približajo svojo ponudbo stanovalcem, seveda ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Verjamemo, da se bodo številni razveselili udobnejših poti do novih knjig, kulturnih dogodkov, organiziranih v domskem vrtu, dostave kulinaričnih specialitet in drugih doživetij."

Letos je možnosti več kot lani

Kljub temu da so letošnji turistični boni (BON21) prinesli širše možnosti za koriščenje kot lanski, jih mnogi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov še vedno ne uporabijo. Cilj ministrstva za gospodarstvo in turizem je bil, da se z boni pomaga turizmu, zato vodijo evidenco o tem, kje so boni porabljeni, ne pa tudi o tem, kdo jih je unovčil in kdo jih še ni. A zagotovo je med tistimi, ki bonov do zdaj še niso unovčili, še vedno tudi kar nekaj stanovalcev domov starejših. Nekateri so tako lanskoletne turistične bone prenesli na sorodnike, otroke in vnuke, bodisi kot darilo bodisi so jim svojci v zameno za bon dali denar. So pa tudi v domovih posamezniki, ki so sami izkoristili turistične bone. Tako so denimo v Deosovem centru starejših v Notranjih Goricah organizirali za svoje stanovalce skupno dopustovanje v Rogaški Slatini. Na dvodnevno bivanje v grand hotel Donat Superior v Rogaški Slatini se je odpravilo 15 stanovalcev z dvema diplomiranima zdravstvenikoma, fizioterapevtko, delovno inštruktorico in direktorico. S seboj so vzeli tudi gospo z demenco.

Lanskoletni boni večinoma otrokom in vnukom

V Domu starejših občanov Tezno so ob načrtovanju vsakoletnega izleta, letos gredo v Mozirski gaj, svoje stanovalce povprašali, ali bi želeli, da jim organizirajo še kakšen izlet, ogled gledališke predstave, koncert, na katerem bi lahko koristili bone. "Tisti stanovalci, ki so se odzvali, so povedali, da so bone namenili otrokom in vnukom. Presojamo, da je tudi v lanskem letu bilo podobno, jih pa o tem nismo posebej spraševali. Nekaj bonov je gotovo ostalo neporabljenih," je povedala direktorica Jasna Cajnko. Sicer pa v domu podpirajo pobudo skupnosti socialnih zavodov, da bi ponudniki svoje storitve in ponudbo približali stanovalcem domov za ostarele.

Tudi v Domu pod gorco v Mariboru razmišljajo o skupnem izletu za tiste stanovalce, ki bi imeli takšno željo. "Na voljo jim je tudi naša socialna delavka, da jim pomaga pri unovčenju bona, a za zdaj ni bilo večjega zanimanja," pove direktor Gregor Žigon. Ob tem dodaja, da so nekateri lanskoletne bone izkoristili tudi sami. En gospod je šel celo na morje. Najtežje je seveda tistim, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo iz doma in nimajo svojcev. "Prizadevamo si, da bi ti lahko letošnje bone unovčili za kakšne priboljške, denimo košarice z dobrotami z okoliških kmetij, restavracij in podobno," doda.

Spomnimo, pobuda društva Srebrne niti, da bi bilo možno z boni poravnati tudi oskrbnino v domu, namreč ni padla na plodna tla pri ministrstvu za gospodarstvo in turizem. "Že lani, ob uvedbi bonov, smo predlagali, da bi jih lahko namenili tudi za plačilo oskrbnine v domu in bi jim tako ostal denar za kakšen priboljšek. Ali pa za plačilo zdravstvenih storitev, na primer fizioterapije, a nismo bili slišani. Letos je možnosti za koriščenje bonov sicer več in upam, da ne bo tako, kot je bilo verjetno večinoma lani, ko so starejši turistične bone podarili sorodnikom ali pa so celo ostali neporabljeni. Domove starejših bomo zaprosili, da svoje stanovalce obvestijo, da lahko bone porabijo tudi v gostinstvu, kulturi, športu in rekreaciji. Koriščenje turističnih bonov je mogoče večkratno in upamo, da bodo različni lokali v bližini domov starejših to tudi omogočili," pravi Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti. "Vemo le, da je stanovalcev domov, ki so sposobni oditi na počitnice sami, malo. Poleg tega bon ne pokrije celotnega stroška in tu so potem že težave s pomanjkanjem denarja."

Zato vam ne bomo predstavili najlepših jadranskih otokov, temveč se bomo osredotočili na druge zanimivosti: največjega, najmanjšega, najdaljšega, najbolj oddaljenega, najbolj zelenega in podobno… 

Največja: Krk in Cres

Z nazivom največjega hrvaškega otoka se ponašata kar dva, soseda Krk in Cres. Dolgo je za največjega veljal Krk, a v začetku 21. stoletja so strokovnjaki ugotovili, da oba merita enako – natanko 405,78 kvadratnega kilometra. Krk sodi med najbolj priljubljene dopustniške cilje na Hrvaškem. Ponaša se s privlačnimi, urejenimi in čistimi plažami, od katerih jih je kar 14 označenih z modro zastavo. Na svoj račun pa na Krku pridejo tudi ljubitelji aktivnega dopusta in uživanja v naravi, saj je na otoku urejenih preko 300 kilometrov kolesarskih in pohodniških stez. Cres je na splošno manj turističen od sosednjega Krka, a to ne pomeni, da turisti na njem nimajo kaj početi. Veliko možnosti je za športne dejavnosti, najdejo pa se tudi naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti. Skupaj z gastronomsko ponudbo je Cres prijeten kraj za oddih od napornega vsakdana.

Najmanj prebivalcev: Ošljak

Za najmanjšega izmed naseljenih hrvaških otokov velja Ošljak v Zadrskem kanalu. Njegova površina meri 0,332 kvadratnega kilometra, obala je dolga vsega 2,41 kilometra, najvišji vrh pa doseže 89 metrov nad morjem. Na otoku v naselju Ošljak živi 29 prebivalcev, kar je prav tako najmanj med vsemi otoki, trajekt pa v pristanišče pride štirikrat dnevno in odpelje ljudi po opravkih na sosednje otoke. Na Ošljaku namreč nimajo ne trgovine, ne zdravnika, ne pošte. Pošiljke dobivajo enkrat ali dvakrat na teden.

Najbolj zelen: Mljet

Mljet je najbolj gozdnat in zelen, zato za marsikoga tudi najlepši jadranski otok. Kar 70 odstotkov površine otoka prekriva gozd, najbolj razširjene vrste so alepski bor, pinija in hrast črnika. Zahodni del otoka je zavarovan kot narodni park, predvsem zaradi edinstvene panorame razčlenjene obale, klifov ter Velikega in Malega jezera, slanih jezer, ki sta bili še pred približno dvema tisočletjema sladkovodni. Z morjem sta povezani skozi Solinski kanal, ker pa sta manj valoviti, je v njiju voda vedno za nekaj stopinj toplejša kot v morju. Na Velikem jezeru stoji tudi ena od značilnosti otoka, benediktinski samostan sv. Marije s cerkvico iz 12. stoletja. V narodnem parku gozd prekriva kar 90 odstotkov površine.

Najbolj oddaljen: Palagruža

Otočje Palagruža leži sredi Jadranskega morja. Deset otočkov, 68 navtičnih milj južno od Splita, je celo bliže italijanski obali kot hrvaški. Največji otok v skupini je Vela Palagruža, na kateri stoji svetilnik, obdajajo pa jo Mala Palagruža, Kamik, Tarmuntona, Pupak, Kunj, Baba in Gaće, okoli katerih se je treba izogibati plitvinam in čerem. Tri navtične milje jugovzhodno leži najjužnejša kopna točka Hrvaške, otoček Galijula, okoli katerega so namerili najvišje nevihtne valove na Jadranu, visoke kar devet metrov.

Svetilnik na Palagruži je najstarejši na Hrvaškem.

Shutterstock

Najsrečnejši: Rab

Že stari Rimljani so otok na koncu Kvarnerja imenovali Felix Arba (srečni otok), najverjetneje zaradi njegovih naravnih bogastev in visoke razvitosti. Ta slogan turistični delavci na otoku gojijo še danes, saj je zaradi različnih podnebnih vplivov na otoku na več načinov mogoče najti srečo. Medtem ko je njegova vzhodna obala zaradi burje nepristopna in pusta, se na južni strani kaže povsem drugačna podoba. Posebno glavno mesto otoka, srednjeveški Rab s svojimi značilnimi štirimi cerkvenimi zvoniki, je prava zakladnica zgodovine. Prebivalci jo obujajo s prireditvami, kot sta Rapska fjera in Rapske viteške igre, ki vsako leto privabijo številne turiste.

Značilna panorama mesta Rab s štirimi zvoniki.

Shutterstock

Najbolj šarmanten: Brač

Med drugimi priljubljenimi cilji jadralcev se sramežljivi Brač kar nekako izgubi, zato na njem še ni tako masovnega turizma in je ohranil dalmatinski šarm, ki ga drugod ni več najti. Sploh severna stran je zaradi razgibane obale in močnih vetrov manj gostoljubna. Lahko bi rekli, da je Brač prikaz Dalmacije, kakršna je bila nekoč. Slikovita mesteca, pristni muzeji, premišljeno načrtovane tematske poti in gastronomske poslastice ponujajo obiskovalcem največ, kar lahko dobijo turisti – spontana doživetja v lokalnem okolju.

Najbolj zanimiv za potapljače: Vis

Vis je priljubljen cilj jadralcev iz več razlogov. Čudovite plaže, kot so Srebrna plaža, Stiniva, Stončica ali Rukavca, vabijo h kopanju v kristalno čistem morju, mesti Vis in Komiža ter notranjost otoka pa izžarevajo barve, okuse in vonje Sredozemlja. Poleg naravnih lepot pa je Vis zanimiv tudi zaradi svoje burne preteklosti. Med drugo svetovno vojno so tukaj najprej imeli bazo Italijani, nato pa so ga zavzeli zavezniki in na njem zgradili letališče. Tako lahko potapljači v morju okoli Visa še danes vidijo ostanke kakih 30 letal, v glavnem bombnikov in lovcev iz druge svetovne vojne. Tehnično zahtevne potope vodijo vodniki iz lokalnih potapljaških agencij, potapljaški navdušenci pa lahko med drugim občudujejo skoraj popolnoma ohranjen bombnik B-17G, ki velja za eno najbolje ohranjenih letalskih razbitin na svetu.

Modra špilja na otoku Biševo blizu Visa je čudovit naravni fenomen.

Shutterstock

Največja skupina: Kornati

V srednji Dalmaciji, južno od Zadra in zahodno od Šibenika, leži v morju skupina približno 150 otokov in otočkov s skupnim imenom Kornati. Poimenovani so po največjem med njimi, otoku Kornat, med večjimi pa so še Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Etimologi menijo, da je ime Kornati nastalo iz latinske besede corrimare, ki pomeni razsuti, razpršeni. Nekateri med njimi so bili naseljeni že v kameni dobi, zanimivo pa je, da danes na otokih ni stalnih naselij. Manjše skupine občasno naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.

Zadrski arhipelag: svet zase

Čudežni svet zadrskih otokov je svet še ne odkrite lepote, čistega morja in nedotaknjene narave. Pag, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Silba, Olib, Molat, Premuda, Ist, Iž, Sestrunj, Rivanj, Rava, Zverinac, Vir, Vrgada so le nekateri od nekaj več kot 200 otokov, otočkov in čeri, ki se v štirih nizih raztezajo vzporedno z obalo, najrazličnejših oblik in velikosti, poseljeni ali zapuščeni, turistično razviti ali še neodkriti. Arhipelag je idealen za vse vrste aktivnosti na morju in pod morjem, s svojim plovilom pa boste zagotovo našli varno zatočišče v več kot 50 večjih in manjših lukah, na urejenih sidriščih in v zaščitenih zalivih. Notranjost otokov boste najbolje spoznali med sprehajanjem po pešpoteh in planinskih stezah ali med kolesarjenjem po urejenih kolesarskih progah.

Ugljan, zeleni otok nasproti Zadra, s kopnim povezujejo pogoste trajektne in ladijske linije. Nad otokom kraljuje trdnjava sv. Mihovila, s katere se odpira nepozaben pogled na ves zadrski arhipelag. Mesteca Kukljica, Kali, Preko in Ugljan se lahko pohvalijo z dolgo ribiško in turistično tradicijo, otoške marine, varne luke in lučice s sredozemskim pridihom pa bodo z veseljem sprejele vaše plovilo. Pašman, oazo miru in tišine, z otokom Ugljanom povezuje most nad prelivom Ždrelac, z Zadrom in Biogradom pa trajektne povezave.

Mrak na Ugljanu

Profimedia

Dugi otok je vsekakor eden najlepših jadranskih otokov. Na eni strani Dugega otoka je naravni park Telaščica, katerega zaliv je v davni preteklosti tvoril celoto s Kornatskim otočjem, na njegovi drugi strani pa stoji impozanten svetilnik Veli Rat, ki bdi nad slikovitimi zalivi Solišćica, Pantera in peščeno plažo Sakarun. Ribiška in turistična mesteca Sali, Božava, Luka in Savar povezuje panoramska cesta, s katere se ponuja nepozaben pogled na okolico ter neverjetne klife, visoke tudi do 160 metrov.

Pag je otok fascinantnih pokrajin z najbolj razčlenjeno obalo na Jadranu ter številnimi peščenimi in prodnatimi plažami, kilometre dolgimi nizkimi kamnitimi zidovi, prastarimi oljkami in opojnim vonjem žajblja. Njegovi zaščitni znaki so svetovno znani ovčji sir, jagnjetina, slovita paška čipka in sol, medtem ko je samo mesto Pag spomenik srednjeveškega urbanizma.

Plaža Čista blizu kraja Kolan na otoku Pagu

Gregor Balažic

Iž je otok oljkarjev, ribičev in lončarjev, katerih veščine so se v nespremenjeni obliki ohranile iz starih časov. Severozahodna skupina otokov, ki jo sestavljajo Silba, Olib, Premuda, Ist, Škarda, Molat in številni drugi otočki, je arhipelag v malem. Tukaj lahko nastanjeni v zasebnih hišah pri prijaznih domačinih preživite oddih v miru in tišini ter pozabite na vsakdanje skrbi.

Škotsko arhitekturno podjetje Kettle Collective je po poročanju televizije CNN objavilo načrte za drugi najvišji nebotičnik na svetu, ki naj bi ga zgradili v Sankt Peterburgu v Rusiji. Nebotičnik, poimenovan Lahta Center II, bo visok 703 metre, medtem ko je Burdž Kalifa v Dubaju, trenutno najvišji objekt na svetu, visok 828 metrov. Resda načrtovani novi nebotičnik ne bo najvišji, bo pa imel stanovanja in galerijo z razgledom v najvišjem nadstropju na svetu, in sicer na višini 590 metrov.

Za primerjavo navedimo, da je trenutno druga najvišja stolpnica na svetu Shanghai Tower (Šanghajski stolp) visoka 632 metrov, stavba The Shard (Črepinja) v Londonu, najvišje poslopje v Združenem kraljestvu in šesto najvišje v Evropi, pa 310 metrov. In če pogledamo še malo preko Atlantika: verjetno najslavnejši nebotičnik na svetu, newyorški Empire State Building, ki je minuli mesec praznoval častitljivi 80. rojstni dan, je visok 448 metrov in je bil do leta 1973 ter tedanje otvoritve dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku (530 metrov) najvišja zgradba na svetu. Zgradili so ga v pičlih 13 mesecih ...

Lahta Center II bodo zgradili v istoimenski soseski na obrobju Sankt Peterburga ob prvotnem nebotičniku Lahta Center, ki je visok 462 metrov in je trenutno najvišja stavba v Evropi, v njem pa ima sedež rusko energetsko podjetje Gazprom. Tony Kettle, vodja oblikovanja pri projektu Lahta Center II, je zasnoval tudi prvi Lakhta Center, vendar je bil tedaj še zaposlen pri arhitekturnem podjetju RMJM. "Novi Lahta Center bo služil kot model trajnostnega oblikovanja pri projektih visokih gradenj," je v izjavi za javnost zapisal Kettle. "Zagrajen bo v skladu z najnovejšimi nizkoenergijskimi standardi ter zasnovan za večnamensko uporabo kot vertikalni atrijski prostor z dinamičnim središčem v osrčju nove poslovne četrti."

V Lahta Centru II bo v 150 nadstropjih veliko prostora namenjenega pisarnam, bivanju in nastanitvam ter tudi sprostitvenim dejavnostim. "Dizajn nebotičnika je tako estetičen kot funkcionalen, saj bo stavba po njegovi zaslugi brez težav kljubovala močnim vetrovom," je še zapisal Kettle. "To partnerstvo je pomembno za naše arhitekturno podjetje, zlasti v času velikih globalnih izzivov, povezanih tudi s posledicami pandemije novega koronavirusa, s katerimi se ne sooča samo naše podjetje, ampak celotna arhitekturna panoga," pa je povedal Colin Bone, izvršni direktor podjetja Kettle Collective.

Nebotičnik Lahta Center je bil prvi med supervisokimi stavbami v Sankt Peterburgu, visokimi 300 metrov ali več. Po besedah tistih, ki so ga zasnovali, je trenutno najsevernejši nebotičnik na svetu. Ima 87 nadstropij in je od tal do vrha za 90 stopinj zasukan okoli svoje osi, zaradi česar velja za enega najvišjih "zasukanih" nebotičnikov na svetu.

Mož, po katerem so že leta 1928 poimenovali teniško središče, sploh ni igral tenisa; če se je že ukvarjal s športom, je bil to ragbi. Sicer pa je bil njegov element zrak. Roland Garros je bil letalec, junak prve svetovne vojne, velja za začetnika bojevanja v zraku. Poimenovanje stadiona pa je poklon njegovemu prijateljstvu, zvestobi in pogumu.

Prvi z letalom čez Sredozemlje

Eugene Adrien Roland Georges Garros se je rodil 6. oktobra 1888 v Saint-Denisu na otoku Reunion, francoskem ozemlju v južnem Indijskem oceanu. Študiral je na elitni poslovni šoli HEC v Parizu in pri 21 letih ustanovil lastno podjetje - prodajalno avtomobilov nedaleč od Slavoloka zmage. A že leto kasneje se je njegovo življenje povsem obrnilo. Prijatelj ga je povabil na letalski miting in Garros se je, ko je prvič videl te "nore stroje", dosmrtno zaljubil vanje. Ker nikoli ni nič delal polovično, je takoj kupil letalo in se sam naučil letenja, preden je pridobil pilotsko dovoljenje. Že čez dve leti je postavil svoj prvi višinski rekord, ko je dosegel višino 3910 metrov, kasneje je rekord dvignil na 5609 metrov. Sodeloval je v seriji letalskih predstav in dirk, s svojo hrabrostjo in iznajdljivostjo je vedno osupnil gledalce. Modrooki šarmer je postal letalska zvezda.

A njegove ambicije so bile večje, želel je preleteti morja. Zastavil si je nov izziv: biti prvi, ki bo preletel Sredozemlje. 23. septembra 1913 je s svojim monoplanom Morane-Saulnier, v katerem je bilo 200 litrov goriva, odletel iz Saint-Raphaëla na francoski rivieri. Kljub dvema okvarama motorja, ki ju je uspel sam odpraviti, je po sedmih urah in 53 minutah pristal v Bizertu v Tuniziji. Preletel je 780 kilometrov, ob pristanku je imel v rezervoarju le še pet litrov goriva.

Ob izbruhu prve svetovne vojne se je pridružil vojski. Seveda z letalom. Kmalu pa je ugotovil, da s tedanjo opremo ni bilo mogoče hkrati pilotirati in streljati. Ko inženirji niso našli prave rešitve, si je sam zamislil in v prednji del svojega letala vgradil avtomatsko puško tako, da je streljala skozi polje vrtečega se vijaka. Da bi preprečil odboj nabojev nazaj, je na zadnje dele vijaka pritrdil jeklene plošče, ki so odbijale krogle naprej, v smer letenja. Že na prvem poletu s svojim izumom je sestrelil nemško izvidniško letalo. V naslednjih dveh tednih je dosegel še dve zmagi in dobil naziv letalskega asa. Toda 18. aprila 1915 je bilo njegovo letalo zadeto, zasilno je pristal na nemški strani. Svoje letalo je skušal uničiti, a mu to ni pravočasno uspelo. Nemci so ga zasegli in prepeljali v poveljstvo, kjer ga je preučil nizozemski inženir Anthony Fokker. Na osnovi Garrosovega izuma je Fokker razvil sinhronizacijski sistem za strojnico za nemška letala, ki so vse odtlej prevladovala na nebu.

Je bil žrtev lastnega izuma?

Garros je iz nemškega taborišča za vojne ujetnike poslal kodirana sporočila v Francijo. Poskrbel je tudi za dostavo dveh teniških loparjev z votlimi ročaji, v katerih so bili zemljevidi Nemčije. Nekaj povezave s tenisom je torej vendarle imel.

Leta 1918 mu je končno uspelo pobegniti, toda v treh letih, kar je bil v ujetništvu, se je veliko spremenilo. Tudi njegovo zdravje se je resno poslabšalo. Postal je hudo kratkoviden in si je moral na skrivaj narediti očala, da je lahko še naprej letel. Čeprav je francoski predsednik Clemenceau želel, da kot svetovalec ostane doma, se je trmasti Garros vrnil v boj. 5. oktobra 1918, na predvečer svojega 30. rojstnega dneva in pet tednov pred koncem vojne, je Garros skupaj s petimi drugimi francoskimi letali sodeloval v zadnji, usodni misiji nad Ardeni. Štirje so odšli lovit nemško letalo, ko se je nenadoma pojavila eskadrilja šestih Fokkerjevih letal. Garros se je spustil za boj in se ni več vrnil.

V Franciji so še več dni upali, da je njihov junak preživel in je v nemškem ujetništvu, potem pa so razbitine letala in truplo Rolanda Garrosa našli v bližini vasi Vouziers, kjer je tudi pokopan. Kaj je povzročilo strmoglavljenje letala, nikoli niso ugotovili. Nekateri domnevajo, da se je ena njegovih strojnic zagozdila v propeler letala in da je Garros postal žrtev lastnega izuma.

Legenda o pilotu je živela naprej. Desetletje po njegovi smrti je Francija na povsem novem stadionu na zahodnem obrobju Pariza gostila finale Davisovega pokala. Konstruktor stadiona Emile Lesieur je vztrajal, da so stadion poimenovali po njegovem študijskem kolegu in vojnem tovarišu Rolandu Garrosu.