Preverili smo, v kateri trgovini boste za košarico 14 izdelkov odšteli največ in kje najmanj
V prvih petih mesecih tega leta se je sadje podražilo skoraj za osem odstotkov, zelenjava za sedem, krompir pa za malenkost manj kot 15 odstotkov. Tolikšne podražitve se niso zgodile že več kot 20 let in ekonomisti predvidevajo, da se cene še niso ustavile. O tem, kakšno je dejansko stanje, smo vprašali tri večje trgovce - Mercator, Spar in Hofer. Tam smo primerjali tudi cene štirinajstih živil, ki jih najdemo na policah vseh treh ponudnikov.
V Mercatorju pravijo, da se cene glede na mesta ne razlikujejo, drži pa, da v različnih trgovinah uvajajo različne vrste ugodnosti in za nekatere izdelke tudi nekaj cenovnega razpona glede na formate trgovin. "Pri tem ne gre za določena mesta, ampak za trgovine različnega tipa v različnih okoljih, tudi v istem mestu."
Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile v letošnjem letu nižje kot v enakem obdobju lani, povedo. Maja za 2,5 odstotka, od januarja do maja pa za 0,8 odstotka. "Bile so pa letos maja višje v primerjavi z decembrom 2020 (+2,0 odstotka). Ne gre torej za neko splošno drastično povišanje cen hrane in pijače glede na lani."
Pri ljudeh opažajo največjo razliko v načinu oziroma kanalu kupovanja, saj več kupcev kupuje tako na spletu kot v običajni trgovini. "Med epidemijo je namreč veliko kupcev hitro osvojilo kupovanje v Mercatorjevi spletni trgovini, in ker so spoznali prednosti takega načina kupovanja, zdaj kombinirajo oba nakupna kanala. S koncem epidemije kupci postopoma znova vzpostavljajo navade tedenskih obiskov trgovin, kar se pozna pri povečanju števila transakcij (obiskov trgovine) in na vsakokratni nekoliko manjši nakupovalni košarici kot med epidemijo. Kupci torej kupujejo bolj sproti in manj na zalogo."
"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram"
V Mercatorju pravijo, da so se glede na to, da so se v letu 2020 pomembno spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, nekoliko zvišale tudi cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo. Lani so se povišali proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene energentov in surovin, predvsem žita, kar pa nato vpliva na cene tudi drugih osnovnih živil. "Upravičene zahteve dobaviteljev po spremembi nabavnih cen smo torej morali upoštevati. V teku zadnjega leta so se tako povišale cene predvsem osnovnih živil (olje, moka, meso), pri sadju in zelenjavi pa ima pomemben vpliv na ceno tudi vreme." Si pa, kot pravijo, z različnimi aktivnostmi, akcijami in popusti prizadevajo stalno ohranjati cene konkurenčne, s širino ponudbe pa dostopnost vseh kategorij izdelkov tudi cenovno najbolj občutljivim kupcem.
"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram. Kot trgovec razumemo potrebe tako enih kot drugih in skušamo biti čim bolj elastični s širino cenovne ponudbe (od najcenejših do premium izdelkov). Predvsem pa s kartico Piko stalno omogočamo zvestim kupcem vrsto ugodnosti in popustov, ki jih kupci že tradicionalno dobro izkoristijo." Pravijo, da so kot trgovci zadnji v verigi vplivov na cene izdelkov za dnevno rabo v gospodinjstvu in jim višanje cen zaradi različnih dejavnikov nikakor ne koristi. "Želimo si čim bolj stabilnih pogojev preskrbe in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zaupanje potrošnikov."
"Do povišanj cen pride le v skrajnih primerih"
V Hoferju odgovarjajo, da sledijo principom diskontne prodaje in ostajajo zvesti svoji zavezi - ponuditi izdelke najboljše kakovosti po najboljši ceni. "Neprestano optimiziramo vse procese, s čimer nižamo stroške ter ustvarjamo prihranke, ki jih v obliki najboljših cen v celoti prenašamo na naše kupce. Prodajne cene izdelkov so sicer v vseh trgovinah Hofer po Sloveniji enake."
Prodajne cene se skozi leto velikokrat spreminjajo, na njihovo oblikovanje pa vpliva več dejavnikov, med drugim nabavne cene, logistični stroški, drugi stroški poslovanja in splošno stanje na trgu. Prizadevajo si, da morebitnih zvišanj nabavnih cen ne prenašajo na svoje kupce. "Cene tako poskušamo ohranjati enake, do povišanj pa pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno. Sklepamo, da naša prizadevanja opazijo tudi kupci, saj komentarjev kupcev na to temo nismo prejeli."
O tem, ali lahko v prihodnje pričakujemo kakšne podražitve, povedo, da je o napovedi cen težko govoriti, saj je veliko odvisno predvsem od ukrepov, ki naš še čakajo.
So se v času izbruha novega koronavirusa spremenile tudi nakupovalne navade kupcev? Odgovarjajo, da so v začetku epidemije opažali predvsem več načrtovanih nakupov, kar pomeni, da so ljudje pogosto nakupovali bolj pripravljeni (pripravili so si sezname, preverili zaloge v trgovini ...). "Kupci so v času epidemije, predvsem v prvem valu, po naših opažanjih trgovine obiskovali redkeje, kupovali bolj strukturirano in v večjih količinah kot pred začetkom epidemije koronavirusa, a so se navade kasneje v veliki meri normalizirale."
V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil
Kako pa je v trgovinah Spar? Sporočajo, da sledijo načelu enotne cenovne politike, zato so cene v vseh trgovinah po Sloveniji enake. V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil (olje, moka, meso), pri čemer v Sparu upravičenost vsake napovedi povišanja cen njihovih dobaviteljev natančno preučijo in na njih pristanejo le v primeru, da dobavitelj izkaže utemeljen razlog za dvig nabavne cene. "Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa nam vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu."
Minulo leto, med pandemijo koronavirusa, so v podjetju opazili, podobno kot v Mercatorju in Hoferju, povišan delež večjih nakupov ter povečano povpraševanje po izdelkih z daljšim rokom uporabe. Drugih posebnosti ne beležijo.
"V podjetju Spar Slovenija dogajanje na trgu vseskozi spremljamo. Kakršnekoli napovedi glede spreminjanja odkupnih cen živil v prihodnjih mesecih so na tej točki preuranjene, saj se skozi leto cene posameznih izdelkov lahko spreminjajo – nekatere se zvišajo, nekatere pa tudi znižajo," še povedo in zaključijo, da kupcem v okviru akcije "trajno znižano" vselej nudijo več kot 2000 izdelkov priznanih blagovnih znamk po trajno nizkih cenah, ki ostajajo nespremenjene do nadaljnjega. "Nespremenjene ostajajo tudi cene izdelkov S-Budget, ki so najcenejši pri nas v posamezni podskupini izdelkov."
Iščete delo? Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam in posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču.
Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence, imenovana SeniorDela.si. Združevala bo starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetja ter fizične osebe, ki potrebujejo izkušene delavce. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da gre za eno prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela jo je ustanovila skupina posameznikov, ki se zavzema za detabuizacijo starosti, medgeneracijsko povezovanje in omogočanje enakih možnosti starejšim.
Podjetja iščejo delavce tudi med upokojenimi
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se trenutno več kot 50 odstotkov delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra. Tako pri nas kot v številnih evropskih državah beležimo zgodovinsko visoko raven zaposlenosti. Podjetja vedno bolj potrebujejo tudi kader za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči, medtem ko seniorji pogosto iščejo dodatni zaslužek in si želijo tudi po upokojitvi aktivnega vključevanja v družbo ter predajanja svojih bogatih izkušenj ter znanj mlajšim generacijam.
Statistični podatki kažejo, da nove oblike dela naraščajo tudi v Sloveniji. Vedno več se pojavljajo projektno delo, timsko delo s pisano paleto strokovnjakov različnih sposobnosti in kompetenc, pogodbeno delo in avtorsko delo. V Sloveniji imamo trenutno 645 tisoč upokojencev. Zdaj že bivša vlada je sicer v začetku leta za ublažitev posledic obsežnih bolniških odsotnosti zaposlenih ter karanten z interventnim zakonom povečala število ur, koliko lahko upokojenci delajo, in hkrati prejemajo pokojnino. Še dodatno sprostitev zakonodaje glede dela starejših je napovedala tudi nova vlada.
"Živimo v dolgoživi družbi, kar je in mora ostati dojeto kot velika pridobitev razvoja v prid vsemu človeštvu. Tretje življenjsko obdobje, čas po upokojitvi, zdaj pogosto traja tudi 30 let in več. S platformo SeniorDela.si želimo s pomočjo medgeneracijsko osveščenih podjetij in posameznikov seniorjem omogočiti nadaljevanje aktivnega vključevanja v družbo tudi na trgu dela, obenem pa omogočiti družinam in posameznikom pomoč ter medgeneracijsko podporo," pravi Pajek.
Za obliko sodelovanja in plačilo se dogovarjate sami
Poleg povezav in priložnosti, da na jesen življenja najdejo delo, pa portal posameznikom nudi tudi pomoč pri sklenitvi pogodb ter ogromno informacij o tem, koliko lahko senior dela, kakšne vrste pravnih oblik sodelovanj so najprimernejše in druge, tako za delodajalce kot seniorje, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela, pomembne informacije. Za obliko sodelovanja in plačilo se senior in iskalec dela dogovorita sama. Zanimanje je veliko.
"Odziv seniorjev je bil že prvi teden delovanja izjemen. Prav tako se pozitivno odzivajo podjetja in fizične osebe kot ponudniki dela. V prihodnjih tednih pričakujemo močno povečanje ponudbe dela, saj so poletni meseci čas sezon v veliko branžah in je pomanjkanje kadra še izrazitejše," pravi Pajek.
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam, posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču. Med prvimi uspešnimi povezavami pa je bil oglas za novinarja. Do jeseni bo portal brezplačen tudi za podjetja in fizične osebe, kasneje bodo plačevali minimalni prispevek. Medtem ko bo za seniorje portal ostal brezplačen.
Za pravico starejših do dela brez omejitev se zavzema tudi prof. dr. Ana Krajnc, soustanoviteljica in predsednica slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki meni, da bi morala delovna zakonodaja v Sloveniji odpraviti diskriminacijo po starosti tako za starejše delavce in za stare kot tudi za mlade. "Človek je rojen za delovanje in učenje, kot je ptica za letenje. Če ji odrežete peruti, umira. Tako je človek, če je po upokojitvi družbeno izločen, če nima možnosti za delo in učenje, obsojen na postopno umiranje," meni Kranjčeva in dodaja, da se država zaradi predsodkov odpoveduje delu blaginje, ki bi jo v prid tudi ostalim generacijam lahko dali ljudje po upokojitvi.
Starejši potrebujejo varna stanovanja z nizkimi stroški, kjer lahko računajo na pomoč
Starostnikom je na trgu nepremičnin treba ponuditi najemna stanovanja, v katerih se bodo počutili varno, hkrati bodo povezani z okolico, predvsem pa bodo stroški bivanja sprejemljivi za njihove pokojnine, opozarja mag. Andrej Hudoklin.
Starejši bi radi do konca življenja preživeli v lastnih nepremičninah, a kaj, ko je bivanje v preveliki in energetsko potratni hiši prevelik finančni zalogaj zanje, stanovanja v tretjem nadstropju brez dvigala pa prevelika ovira za utrujene noge in boleče sklepe. Ena od rešitev za tiste, ki so sposobni samostojnega bivanja, so najemna stanovanja, namenjena upokojencem in starejšim. Največji ponudnik takšnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ). Sklad ima v lasti 3172 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 409 stanovanj oskrbovanih in so v 18 krajih po državi, 2763 pa je namenskih najemnih stanovanj za starejše.
"Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo 725 najemnih stanovanj za starejše, v naslednjih petih letih približno 400. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah, na čelu z Ljubljano, tudi v Mariboru in na Obali," pojasni mag. Andrej Hudoklin, direktor NSPIZ. Zadnja oskrbovana stanovanja so bila dokončana lani jeseni v Mariboru, natančneje na Studencih,v novozgrajenem objektu, kjer je 36 enot. Prav tako se po besedah Hudoklina končuje gradnja 60 najemnih oskrbovanih stanovanj na Bledu, pred dnevi so zaključili razpis za oddajo 21 najemnih stanovanj v Radljah, 13 od njih je oskrbovanih, predvidoma do konca leta pa bodo izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v Radovljici, kjer bo na voljo deset namenskih najemnih stanovanj za starejše. Zdaj tečejo aktivnosti za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo novih, pretežno oskrbovanih najemnih stanovanj v Kranju, Mariboru, kjer bo na voljo 60 stanovanj, v Novem mestu (20), na Ptuju (30) in v Ajdovščini (21).
"V letu dni bomo tako povečali nabor stanovanj za starejše za več kot 120 novih," pojasni Hudoklin in še pravi, da jim smele načrte najbolj otežujejo aktualne razmere na nepremičninskem in gradbenem trgu. "Vse dražji gradbeni materiali in storitve ter s tem tudi gradnja stanovanj vsekakor vplivajo na vse za prihodnost zastavljene gradbene projekte, saj vse višje cene vplivajo tudi na dvig najemnin. Previsokih najemnin pa si na trgu stanovanj za starejše ne moremo in ne smemo privoščiti," opozori sogovornik.
Standard v oskrbovanih stanovanjih je višji
Razlika med oskrbovanimi in namenskimi najemnimi stanovanji je po besedah Andreja Hudoklina predvsem v tem, da so prva v celoti prilagojena starejšim. V nasprotju z namenskimi imajo opremljeno kuhinjo. V vsakem objektu je stanovalcem na voljo tudi skupni prostor za druženje z opremljeno čajno kuhinjo. Oskrbovana stanovanja so, nadaljuje Hudoklin, namenjena starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja do e-oskrbe oziroma klica v sili. Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših, saj imajo široke hodnike, vrata brez pragov, večjo kopalnico, opremljeno s prilagojeno sanitarno opremo, držali in varovali, v zgradbah so tudi dvigala. Oskrbovana stanovanja so, kot pravi Hudoklin, grajena po višjih standardih kot klasična, velika pa so v povprečju 47 kvadratnih metrov. Pogosto so v bližini domov za upokojence, kot na primer stanovanjska zgradba, ki jo nameravajo zgraditi na Pobrežju v Mariboru, v neposredni bližini Doma upokojencev Danice Vogrinec. To stanovalcem omogoča, pravi Hudoklin, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, na voljo so jim tudi zdravstvene storitve doma.
Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo, največje pa je v Ljubljani in na Obali. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, pojasni Hudoklin, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja ter plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, denimo v nekaj primerih s podelitvijo neplačne stavbne pravice ali z znižanjem komunalnega prispevka, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Kjer pa gre za samostojne projekte, pri katerih nepremičninski sklad ni deležen ugodnosti, pa so pravice enake za vse, ne glede na to, od kod prosilec prihaja, pravi Hudoklin. Ker je povpraševanja več, kot je stanovanj na trgu, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo. In kakšne so cene? Povprečna najemnina za povprečno veliko oskrbovano stanovanje v izmeri 47 kvadratnih metrov je 300 evrov, k temu je treba prišteti obratovalne stroške in plačilo dodatnih storitev, odvisna je od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.
Namenska najemna stanovanja so manjša
V nepremičninskem skladu si prizadevajo tudi za krepitev sklada namenskih najemnih stanovanj. Kot pravi Hudoklin, imajo ta čas v lasti 2763 tovrstnih stanovanj, ki so razpršena po vsej Sloveniji. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna velikost je 37 kvadratnih metrov. Starejša stanovanja, ki so manj primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljajo, skladno s finančnimi zmožnostmi.
Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidov, in po sogovornikovih besedah znaša v povprečju 148 evrov brez stroškov. Prijave za najem tovrstnih stanovanj zbirajo stanovanjske komisije lokalnih društev upokojencev.
Smokie prihajajo v halo Tivoli
SMOKIE legendarna britanska skupina, prihaja v Slovenijo. Svoj jubilej ob 45.obletnici, bo proslavila z velikim koncertom v Ljubljani, v Hali Tivoli, v soboto, 16.aprila 2022 ob 20. uri, v sklopu turneje, ki se je začela leta 2020, a je bila zaradi pandemije zamaknjena.
V svoji karieri so Smokie izdali preko 20 albumov, večina njih, pa je bila prodana v platinasti in zlati nakladi. Skupaj so prodali več kot 30 milijonov plošč,njihove plošče pa še vedno veljajo za ene najbolj prodajanih plošč na svetu.
Na koncertu bodo Smokie zaigrali svoje največje uspešnice, mnoge med njimi so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj prodajane plošče vseh časov.
Svetovne uspešnice, kot so Living next door to Alice, Have you ever seen the rain , Mexican girl, Oh Carol, Needles and Pins, For a few dollars more, Lay back in the arms of someone, If you think you know how to love me, Don't play your Rock'n'Roll to me in številne druge, bodo zagotovo odmevale iz grl ljubiteljev njihove glasbe, kot pred leti na kar dveh razprodanih ljubljanskih koncertih, kjer je Hala Tivoli dobesedno »eksplodirala« od navdušenja.
Bodite del tega legendarnega koncerta tudi vi in praznujte skupaj z legendarnimi SMOKIE častitljivih 45.let. Vstopnice so v prodaji na Eventim.si in Petrolu od 33 eur.
Pokojnine bodo višje, a ne za vse enako
Za tiste, ki so se upokojili do vključno 31. decembra 2010, bodo januarske pokojnine višje za 3,5 odstotka.
Tisti, ki so se upokojili leta 2011, bodo dobili za 1,7 odstotka višje pokojnine. Vsi ostali, torej upokojeni od 1. januarja 2012, pa le za odstotek višje pokojnine.
Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), sta se zvišali tudi najnižja pokojnina, ki po novem znaša 282 evra, in zagotovljena pokojnina za 40 let dela, iz sedanjih 620 na 626 evrov. Višja pa je od tega meseca tudi najnižja invalidska pokojnina, in sicer po novem znaša 392 evrov.
(AVDIO IN VIDEO) Petra Kmetec, mentorica za osebno rast: Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare
Z mentorico za osebno rast, Petro Kmetec, smo se pogovarjali o tem, kako uresničiti zastavljene cilje, kako vzdrževati motivacijo zanje. Govorili smo tudi o soočanju z dvomi in strahovi, na katere naletimo na poti do cilja in kako se osvobajamo vzorcev in prepričanj, ki nas pri doseganju ciljev ne podpirajo.
Pogovoru s Petro Kmetec prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Petra, dobrodošli. Kako ste?
Super in hvaležna za vaše povabilo. Upam, da bova komu, ki naju spremlja, pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev v letu 2022.
Res je, novo leto je čas zaobljub. Si jih tudi vi dajete? Kakšen odnos imate do njih?
Novoletne zaobljube mi sploh niso blizu, ker ne delujejo. Številne raziskave kažejo, da okoli 80 odstotkov ljudi preneha z uresničevanjem zaobljub po 14 dneh, pravijo celo, da je 19. januar tisti dan, ko večina opusti svoje zaobljube.
V čem, mislite, da je težava, da večini ne uspe z zaobljubami?
Mislim, da ni problem v ciljih in željah, ampak v tem, da ljudje ne razmislijo dovolj dobro oziroma si pravilno ne postavijo cilja. Cilj je veliko več kot želja – želim shujšati, bit bolj srečna, bolj uspešna itd. Cilj je v primerjavi z željo bolj detajlno usmerjen, to pomeni, če želim shujšati, se vprašam, koliko kilogramov želim izgubiti, do kdaj želim shujšati, katere korake bom ubrala na poti do želenega cilja itd. Zelo pomembno je tudi, ko se odločimo za nek cilj, da vse majhne spremembe, ki jih moramo narediti, če želimo uspeti, vnesemo v svoje rutine in navade. Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare.
Zakaj so nekateri uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev in drugi ne? Zakaj pri večini motivacija zbledi?
Motivacija je vse. Na začetku, ko se odločimo za spremembo, je motivacija običajno zelo močna, vendar je umetnost, kako jo vzdrževati. Poznamo tri različne motivatorje: notranji, zunanji in tak, ki je povezan z nekom, neko osebo. Ugotovili so, da notranji motivatorji, ki niso vezani na zunanje dosežke itd., in so povezani s še neko drugo osebo, ustvarjajo močnejšo motivacijo, ki pripelje do uspeha. Če to ponazorim na primeru: želim si več denarja, da bom lahko pomagal staršem ali otrokom pri šolanju itd. Če smo usmerjeni samo nase ali na neke zunanje stvari, motivacija namreč ni tako močna. Primer take motivacije je: želim shujšati, da bom bolje izgledala. To je zunanja motivacija, ki niti ni prava motivacija. Prava motivacija vedno daje odgovor na vprašanje zakaj.
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.