Prestolnica slovenskih stoletnikov je Ljutomer v Prlekiji, 8 se jih je rodilo še v avstro-ogrskem cesarstvu

Doc. dr. Bojan Macuh, 11.5.2020
Profimedia

Leta 2060 bo v Sloveniji po podatkih statističnega urada več kot 30 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let, saj ima naša družba že od leta 2003 več starostnikov kot mlajših od 15 let.

Starost in staranje sta vse pogosteje rabljena pojma; v sodobni globalni družbi pa vse, kar je povezano s tem, pomeni skrb za starejše ljudi, ukvarjanje z njihovimi težavami, iskanje boljših in bolj kakovostnih storitev zanje, predvsem pa skrb za njihovo boljše počutje. Prav s tem namenom smo se odločili zbrati razmišljanja o tem področju. Življenje v starajoči se družbi pomeni sobivanje s starejšimi ljudmi, poznavanje njihovih želja in potreb, skrbi za ekonomsko, socialno in predvsem zdravstveno stanje le-teh.

Prava prestolnica slovenskih stoletnikov nikakor ni prestolnica Ljubljana, temveč je to Ljutomer v Prlekiji. V kraju z dobrimi 11 tisoč prebivalci se jih je osem rodilo še v avstro-ogrskem cesarstvu.
image
Profimedia Slika je simbolična.

Poznavanje družbenih razmer na področju prebivalstva, tukaj mislimo na vse generacije, nas vodi k temu, da razumemo elemente starosti in staranja, se glede na lastne potrebe in potrebe drugih poglabljamo vanje in razumemo njihovo človeško poslanstvo. Človek se namreč stara od rojstva do smrti in to je ena redkih skupnih lastnosti, kateri se ne moremo izogniti glede na ekonomski in finančni status. Vsi, ko se rodimo, smo na poti k skupnemu, vsem dodeljenemu cilju, smrti. Na žalost smo danes priča tem tragičnim trenutkom, ko smo družba kot celota, starostniki pa še posebej, zelo izpostavljeni zahrbtnemu virusu.

Danes čedalje več ljudi pričakuje več od življenja in žanje sadove procesa pomlajevanja. Zgled nam je slovenski književnik Boris Pahor (rojen 1913). Še zmeraj je bister, nastopa in ustvarja v svojem sto šestem letu starosti. Celotno človekovo počutje izboljša katera koli pozitivna aktivnost. Škodljive slabe navade je potrebno nadomeščati s takšnimi, ki krepijo zdravje in vitalnost, s tem pa dosežemo več na telesni, duševni in duhovni ravni. Menimo, da so podobne vsebine, ki raziskujejo trdoživost posameznika v sodobni globalni družbi, zelo pomembne, saj nas vedno znova opozarjajo, da je staranje proces, starost pa le del tega in zato je o njej potrebno pisati in govoriti z veliko mero pomembnosti in hkrati tolerance.

Težava pri starostnikih je, ker se pri njih pogosto poraja strah pred staranjem, kar lahko ima tudi negativne posledice. Dejanske znake staranja le še poslabša. V najslabšem primeru posameznika tako ohromi, da mu onemogoči izkusiti tisto, kar si v življenju res želi. Nikar si posameznik v starosti ne sme dovoliti, da ga prevzame tesnoba, kajti v tem primeru bo na prihajajoča leta gledal v strahu in dejansko zamudili vse, kar bi ga lahko osrečevalo in vodilo skozi lepe trenutke življenja. Upam, da je takšnih primerov manj, k temu pa pripomoremo vsi v družbi, najbolj pa najbližji (otroci in vnuki).

Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje oziroma po 65. letu starosti se vse več starostnikov odloči za spremembo okolja in s tem za odhod v dom za starejše. Danes ne velja več, da so starostniki obnemogle osebe, temveč so, če jim služi zdravje, še polni življenja, ljudje z mnogo izkušnjami in optimistično naravnani. V okviru institucionalne oskrbe in tudi izven nje jim je na osnovi navedenega potrebno omogočiti, da vse danosti koristno uporabijo ter s tem še izboljšajo kakovost življenja v tem obdobju in s tem posledično lastni slog življenja.

Po podatkih statističnega urada bo v Sloveniji leta 2060 več kot 30 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let, saj ima Slovenija že od leta 2003 več starostnikov (starejših od 65 let) kot mladih (otrok do 15. leta), kar je razvidno iz grafa, ki ga predstavljam v nadaljevanju.

image
Eurostatova podatkovna baza Staranje prebivalstva v Sloveniji

Stoletniki v Sloveniji

V okviru projekta Zlati kamen (www.zlatikamen.si) so izračunali indeks stoletnikov. Primerjali so, kolikšen delež celotnega prebivalstva Slovenije živi v določenem kraju, z deležem vseh slovenskih stoletnikov, ki živijo v tej občini. Ugotovili so, da v Mariboru živi 5,4 odstotkov prebivalcev Slovenije in 5,3 odstotkov slovenskih stoletnikov. Indeks stoletnikov za Maribor je tako 1,0.

Prava prestolnica slovenskih stoletnikov nikakor ni prestolnica Ljubljana, temveč je to Ljutomer v Prlekiji. V kraju z dobrimi 11.000 prebivalci (0,5 odstotkov) se jih je kar osem rodilo še v avstro-ogrskem cesarstvu. Zelo visoko vrednost indeksa imajo tudi bližnji Križevci.

Število stoletnikov v Sloveniji, 2018
Občina Število stoletnikov Indeks stoletnikov
Ljutomer 8 7,80
Križevci 2 6,20
Preddvor 2 6,11
Dobrepolje 2 5,70
Štore 2 5,19
Škofljica 3 2,99
Murska Sobota 5 2,95
Idrija 3 2,82
Nova Gorica 6 2,10
Trebnje 2 1,75
Vir: www.zlatikamen.si

Najboljšo vrednost med mestnimi občinami ima Murska Sobota, kjer domuje pet slovenskih stoletnikov. V precej večji Novi Gorici jih je doma šest. Zanimivo: stereotipna predstava bi največ stoletnikov umestila nekam v hribovsko idilo, a očitno jim prav prijata mestni zrak in hrup. Pet mestnih občin ima vrednost indeksa večjo od 1. V Ljubljani denimo živi 43 stoletnikov, kar je 23 odstotkov vseh. V prestolnici sicer živi 14 odstotkov prebivalcev Slovenije. Zanimivi podatki, ki pa se bodo, kot kažejo podatki, strmo vzpenjali, saj se v naslednjih letih, pogojeno z boljšimi možnostmi življenja kakor tudi tehnološki razvitosti in izpopolnjenosti, še dvigovali, kar se tiče starožive družbe in števila starostnikov v njej.

Na vse naše starostnike, ne glede na to ali so v tretjem ali v četrtem življenjskem obdobju, smo zelo ponosni, saj kljubuje svojim letom, vsem pritiskom, kot so finančni, psihični in predvsem zdravstveni, s katerimi se institucije in domača okolja, kakor tudi celotna družba spopadajo v zadnjih tednih. Starostniki, ki so najbolj ranljiva populacija v tej globalni epidemiološki krizi, so res ogroženi, predvsem tisti, ki bivajo v domovih za starejše. Naloga politike je, da odgovorno in brez oklevanja poskrbijo za opremo, ki jo v tem trenutku osebje in oskrbovanci potrebujejo v domovih za starejše. Vsem neposredno odgovornim zaposlenim v institucijah, predvsem zdravstvenim in negovalnim delavcem, pa lahko zaželimo le veliko optimizma in posredno dobre volje, ki jo naj prenašajo na oskrbovance in njihove svojce.

Prepričan sem, da bomo "premagali"zahrbtno bolezen in se bodo lahko vnuki ponovno srečevali s svojim starimi starši, predvsem pa bo pomembno, da bodo lahko skupaj, se družili in drug drugega razveseljevali.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?