Oktobra lani, ko so spoznali, da se je naenkrat 50 stanovalcev in zaposlenih okužilo z novim koronavirusom, se je tudi za dom za starejše občane v Radljah ob Dravi pričelo obdobje velike stiske. Danes sta slika in z njo vzdušje drugačna. Še vedno upoštevajo vse preventivne ukrepe, trenutno so v domu Hmelina brez okužbe - 76 odstotkov stanovalcev se je cepilo, več kot polovica pa jih je virus že tudi prebolela -, zato je utrip življenja spet precej živahen. "Prijetno je, v naš dom se vrača utrip pravega življenja, čeravno smo ves čas korone zaradi našega čudovitega parka imeli malo bolj proste roke. Situacija v jeseni nas je zelo šokirala, presenetila. Ko smo našim stanovalcem povedali, kaj se dogaja, so to sprejeli celo lažje kot mi zaposleni, ki smo v skrbi za stanovalce vse, kar se je dogajalo, jemali zelo osebno," nam je ob sprejemu v svojem najljubšem delu parka (energijskem kotičku) povedala direktorica doma Hmelina Silva Duler. Če primerjajo z leti prej, je v lanskem letu v domu umrlo pet stanovalcev več. "Vsaka smrt v domu nas prizadene, včasih smo na naše stanovalce še preveč čustveno navezani - smo kot ena velika družina, ne samo na papirju, temveč tudi živimo tako. Potem ko nekoga izgubiš, je zato še veliko težje in psihično obremenjujoče. Kolikokrat smo jokali ... To ne ve nihče od svojcev, nihče na ministrstvu. Tega, kar se je dogajalo v domovih, nihče ne more vedeti. Prav je, da smo v domovih zaposleni empatični ljudje, a kar je preveč, tudi za zaposlene ni dobro," razmišlja Dulerjeva. Že, da je zdaj prisotno delno olajšanje, a povsem sproščeni še niso, dodaja direktorica, v zaposlenih je namreč po tem, ko so jim v marcu zboleli tudi že dvakrat cepljeni stanovalci, še vedno kanček strahu pred novimi izbruhi. "Oseba, ki zboli po cepljenju, naj bi virus prebolela v lažji obliki, a žal, ena stanovalka nam je marca umrla," je povedala.

"Na upanju živimo"

Zaman je ta dan Večerov fotograf stanovalce iskal po domu. "Zgoraj je vse prazno," je naznanil. "Da, že v petek so mi povedali, da bodo v ponedeljek ob lepem vremenu vsi zunaj," mu je odgovorila direktorica. V parku sta na ponedeljkovo jutro sončne žarke lovila tudi zakonca Bobovnik iz Radelj. "Vreme se izboljšuje, še vsako leto je bilo, tudi letos bo. Na upanju živimo," nam je, ko smo se sprehodili mimo njune klopce, povedal Franc Bobovnik. Pred 16 meseci sta zakonca prišla v dom, nato pa oba prebolela virus. "Oba sva bila takoj cepljena, nato pa je žena zbolela, a prebolela je v blažji obliki, nič hudega ni bilo. Tudi sam sem bil okužen, a ne da bi vedel, tako da sva jo po tej plati dobro odnesla. Mene zaradi situacije niti ni skrbelo - kar mi je namenjeno, mi je, s tem si nisem belil glave. Žena je bila malo bolj panična, a sem jo pomiril. Priporočam cepljenje! Sam sploh nisem imel pomislekov, prej se proti navadni gipi nisem cepil, zdaj pa sem se cepil tudi zaradi ostalih, da ne bi bil slučajno prenašalec," je povedal Bobovnik.

Da je bilo v minulem obdobju najhuje od vsega to, da sta se morala ločiti od sina. "To je težje kot kaj drugega, a potem ko sem videl, kakšna je situacija, tudi obiskov nisem pogrešal več. Smilili so se mi tisti, ki so morali v Topolšico. Mislil sem si, veliko raje greva tja še na kakšno zdraviliško zdravljenje kot pa v rdečo cono." Pa bi, če bi vedela, tik pred epidemijo kljub vsemu prišla v dom? "Takrat se še ne bi odločila za odhod v dom. Doma je le malo več svobode - hiša, okolica, nikogar ne motiš. Vsak dan sem na sprehod peljal psičko. Drugače pa vse priznanje domu, zagotavljajo nama vse, ne pogrešava kaj dosti. Če bi bila zdrava, se za dom še ne bi odločila, tako pa dobro, da nam je to omogočeno," je priznal. Zdravje jima kolikor toliko služi, a 72-letna Marija, ki boleha za osteoporozo, je doma še vedno počela preveč, ocenjuje njen življenjski partner. "Rekel sem, dovolj je! Bal sem se, da bo še enkrat padla po stopnicah," je povedal. Marija Bobovnik je ob tem dejala, da se lahko ob takšnem soprogu, na katerega se lahko zanese, sprijazni z vsemi bolezenskimi stanji. Z obljubo, da se kmalu spet vidimo, smo se poslovili, medtem pa je po parku odmevala pesem z refrenom Daj, daj, daj mi poljub, pa ti vrnem ga nazaj.

Zakonca Bobovnik

Igor Napast

Prestali že veliko hudega

"Ti stanovalci, ki so zdaj v domovih, so generacije, ki so prestale že veliko hudega. Verjetno sem tudi zato tolikokrat imela občutek, da situacijo z virusom prenašajo lažje kot mi. Ko so videli, da smo bili včasih čisto sesuti in scagani - kar je povsem človeško -, so bili oni tisti, ki so nas bodrili," je premišljevala Dulerjeva. Kot da bi nad njimi bdel nekakšen oblak, občutek, da so v nekem tunelu, ki nima konca, tu so bile še vse te izgube, ki so jih doživljali - tako v službi kot doma -, je psihične napore v minulih mesecih opisala strokovna vodja in socialna delavka Janja Ramšak. "Smo pa že kaj hujšega skozi dali," so jih večkrat bodrili stanovalci, medtem ko so bili sami v krču, dodaja. Za zaposlene v domu pripravljajo veliko izobraževanj o stresu, v preteklem času, ko je bilo najbolj hudo, pa so se tudi dosti pogovarjali, se kdaj tudi skupaj zjokali. "Če ne bi imeli tako dobrega kadra, bi veliko težje prestali to obdobje, sploh v tistem času, ko so se nam začele pojavljati okužbe tudi pri zaposlenih. Ne samo to, da so se okužili ali pa so bili mogoče v stiku s kom, ki je bil okužen, in so morali v karanteno, v domu je ta čas delalo tudi 25 ljudi manj. Tisti, ki smo delali, smo morali delati veliko več, na oddelkih so bili zaposleni tudi po cel dan. To se je vleklo, a ni šlo drugače. V rdeči in sivi coni so bili po 12 ur oblečeni v skafandre," je povedala direktorica.

Ramšakova, ki je v domu zaposlena že skoraj od samega začetka, 13 let, pravi, da je bilo težko predvsem to, da so se morali zapreti. "Tako stanovalce kot svojce smo prosili, naj skušajo razumeti, da smo v nekem svojem mehurčku, a nato, ko je okužba vseeno prišla, smo videli, kako smo nemočni. To obdobje nas je veliko naučilo: potrpežljivosti, slišati drug drugega, biti hvaležen za osnovne stvari, ki jih imaš, za ljudi okoli sebe. Hkrati pa smo se bolj povezali, znali pogovarjati, usesti, zjokati, reči, takšno je življenje, tu smo, zdaj pa gremo naprej," je povedala. Glede olajšanja in sedanjih pozitivnih občutkov pa pravi: "Tako lepo je, da si misliš, ali je sploh res. Hkrati si v nekem krču in si misliš, a so nam zdaj spet malo dali, potem pa bodo spet vzeli ..." Da si v prihodnje res ne želijo več zapiranja domov, razmišlja direktorica, pomanjkanje osebnega stika je bilo namreč za stanovalce huje kot strah pred okužbo.

"Marsikaj smo jim pripravili, da niso bili sami, a vseeno to ni dovolj, bližina in toplina svojca sta tisto pravo," je povedala. Svojci so se večinoma sprijaznili s situacijo, a nekaterim je bilo težje, mogoče tudi zaradi svojih osebnih stisk, razmišlja. Ob veselju ob odpiranja doma za obiskovalce pa so bili nekateri tudi skeptični: "Večkrat je kdo rekel, saj pa samo zaposleni prinesete okužbo v dom, kar je bilo spet hudo za zaposlene. Vsi so delali na tem, da tega ne bi bilo, nihče si ni želel ne sam zboleti, kaj šele, da bi zbolel kdo drug, to so bile tudi velike obremenitve za zaposlene." Ko je bil čisti lockdown so imeli stanovalci na razpolago več telefonov, s svojci so se lahko pogovarjali preko skypa, skupaj s podjetjem Stroka Produkt pa so v tem času pričeli s pilotnim projektom, uporabo robota za videoklice, ki so ga svojci ob pogovoru lahko usmerjali po sobi, a nato so to opustili in raje počakali na sedanji čas vnovičnih pristnih stikov.

Igor Napast

Veliko vlog, a ne za takojšnji sprejem

V najtežjih trenutkih so bili veseli vsake pomoči od zunaj. Da je v tistem času sicer nikoli ne bi bilo dovolj, priznava direktorica, a donatorji in prostovoljci se še sami ne zavedajo, kako zelo so nam pomagali, tudi s podarjeno zaščitno opremo in maskami, dodaja. "Na državni ravni je že bilo rečeno, da nam lahko pridejo pomagat iz zdravstvenih domov, a toliko pomoči, kot smo je pričakovali, nismo prejeli. Verjetno tudi zato, ker so se tam soočali z okužbami, ljudje pa so se nasploh bali iti v dom - na začetku drugega vala so bili predstavljeni tako negativno, kot vir okužb. Ljudi je bilo strah," ugotavlja Dulerjeva. Da so se te negativne konotacije domov dodobra prijele, ocenjuje in dodaja, da kot je bilo, nikoli več ne more biti. "Ljudi je še vedno strah, to se še vedno odraža. Imamo veliko vlog za sprejem, a ne za takojšnji. Vsak reče, da bi še malo počakal," je povedala.

Slabe štiri leta je Elizabeta Škorjanc stanovalka radeljskega doma starostnikov, v tem času se je na bivanje v domu dodobra navadila, počuti se dobro, precej težko pa je bilo v minulem letu, ko je bila zaradi okužbe celo v bolnišnici. "Sploh se nisem zavedala, da me peljejo v bolnišnico, imela sem težave z dihanjem. Pred dvema mesecema sem si zlomila še roko. Proti covidu sem se zdaj cepila. Vesela sem, da lahko gremo spet ven, da pridete obiski," je povedala 75-letnica.

Tudi v času zaprtja so stanovalce po nadstropjih, da se med seboj niso srečevali, vodili v park - tudi z vozički, na posteljah. Ko je bil popoln lockdown so lahko bili na svojih balkonih, terasah, ki jo ima vsaka soba, fizioterapevtka in delovna terapevtka sta izpod balkonov vodili telovadbo. "Stanovalci, ki pridejo v naš dom, vsak po svoje zaživijo, spletejo se prijateljstva, nekateri se tudi zaljubijo. Ko opaziš stanovalca, ki se sprehajata po parku in držita za roke, je res lepo, to te poboža po duši in opomni, kako je nasploh pomembna bližina, ta socialni stik, ki ga vsi potrebujemo. Gospe mi rečejo, da se še v življenju niso imele tako lepo, kot se imajo tukaj, ko se stalno nekaj dogaja, niso osamljene in imajo dovolj družbe," je povedala direktorica. Da se kot družba še premalo zavedamo, kako so starejši polni modrosti, idej, znanja, je še opomnila in dodala, da se lahko od njih naučimo dragocenih vrednot, ki jih v današnjem času primanjkuje.

Igor Napast

Živimo le od rojstva do smrti

Trinajsto obletnico letos praznuje dom Hmelina, v ta namen jim je stanovalka Marjana Mavrič sklekljala 13 izdelkov, ki so jih okvirili in izobesili na razstavo. "Želela sem se zahvaliti, da so mi dali tako lepo sobo," je povedala Mavričeva, ki rada kleklja že do otroštva. Prihaja sicer iz Cerkna, a ker je sin na Muti, je pred letom in pol prišla v ta koroški dom. "Stara sem 93 let, a jaz govorim, da jim imam 70," nam je odgovorila na ne preveč zaželeno vprašanje. Zlahka bi ji verjeli, Ramšakova, ki je medtem v park prišla po drugo stanovalko, pa je dodala še: "Dobro skrivate leta."

Potem ko je uro in pol preživel v parku, smo morali stanovalca Marijana Berčiča poiskati v sobi. Posebej vesel je bil našega prihoda, obenem pa nas je opozoril, naj govorimo glasneje, saj malo slabše sliši. "Tu neverjetno uživam - imam svojo sobo, kopalnico, balkon, razgled na Pohorje. Star sem že 89 let, starost me je prehitela. Moja najhujša je tako starost, drugo so pa starostne bolezni. Enega in drugega ne zdravijo. A zadovoljen sem, da se še lahko samostojno gibam, zdaj, ko sem bil na vrtu, sem ravno opazoval, da so večino morali pripeljati na posteljah, vozičkih, le malo jih je prišlo v spremstvu," je povedal. Da je njegova postelja v sobi še preveč mikavna, dodaja: "Moram se prav prisiliti, da vstanem, da grem na vrt, da se ne zaležim. Zavedam se, da sem v teh letih, da bo vedno slabše, četudi me tudi tu razvajajo. Celo življenje mi je šlo dobro in lepo, zdaj mi gre letom primerno, iz dneva v dan slabše, a to je normalen razvoj - človek živi samo od rojstva do smrti." Tudi minulo težko obdobje je preživel zelo dobro, pri njegovih letih se sicer težko privaja novemu redu, spremembam, odredbam, a skušal se je potolažiti in navaditi, dodaja: "Kar bo, pa bo, in kadar bo, pa bo." "Razlika med tem, kaj bo in kaj si želiš, je vedno velika. Sicer sem iz Škofje Loke, a nato sem 70 let živel na Ravnah, to so bili še časi, ko so nas premestili z dekretom, na izbiro sem imel Maribor ali Guštanj (Ravne). Trudim se, vem, da bom umrl, a rad bi umrl dobre volje, ne slabe," je še povedal.

V svoji sobi nas je tik pred odhodom v jedilnico sprejela tudi Marija Sahernik. "Še vedno nimam toliko stvari, kot jih imajo nekateri, ki mislijo, da morajo s sabo privleči celo hišo," je pripomnila na našo pohvalo glede posebej urejene sobe. V domu je že dve leti, z virusom se ni okužila. "Ah, strah, malo že za druge, ne zase, ampak za naše. Koliko ljudi je že odšlo zaradi te korone. Mogoče malo preveč poslušam poročila," je povedala vseskozi nasmejana. Tudi obiskov ni pogrešala: "So bili pa telefoni, vnukinje me vseskozi kličejo." Domačinko, z bližnjega Remšnika, je zanimalo še, ali poznamo njen domači kraj. Naš pritrdilni odgovor je, jasno, sprožil salvo navdušenja in nadaljnjega pomenkovanja o čudovitem okolišu. Prekinil ga je pogled na uro, ki je spomnil, da je čas za kosilo. "Danes bo dobro kosilo, seveda, čisto po domače ne morejo kuhati, gre za preveliko maso, nimajo niti vseh začimb, ki sem jih sama imela doma, je pa kar dobra hrana. Nekateri se v domu tudi precej zredijo, trgovina je preveč blizu," se je še nasmejala Sahernikova in zaprla vrata svoje sobe.

Epidemija covid-19 je še posebej razkrila, kako pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo, ki jo ima vsak deseti Slovenec, dosledno upoštevajo navodila zdravnika in ustrezno vodijo sladkorno bolezen, spodbujajo medicinska stroka in Zveza društev diabetikov Slovenije.

Napovedi o porastu števila oseb s sladkorno boleznijo in rezultati raziskav IDF Europe o vodenju sladkorne bolezni med epidemijo so zaskrbljujoče. Zato si v Zvezi društev diabetikov Slovenije prizadevajo spodbuditi in aktivirati slovensko javnost, saj je v populaciji Slovencev, starejših od 18 let, 8,1 % ali 132.000 oseb s potrjeno sladkorno boleznijo. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79 tisoč oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih ta še ni bila odkrita, kaže raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ.

Zveza: Vsak posameznik mora prevzeti nadzor nad sladkorno boleznijo

»Ukrepa, kot sta omejitev gibanja in spremenjen življenjski slog sta še posebej negativno vplivala na zdravstveno stanje. 57 % bolnikov je bilo manj aktivnih, ena tretjina pa je poročala o večjem nihanju krvnega sladkorja. Orodja so danes na voljo, pomembno je, da prevzamemo nadzor nad sladkorno boleznijo. Z rednim spremljanjem svoje bolezni, z rednimi pregledi pri zdravniku, z doslednim jemanjem zdravil, ustrezno prehrano in rednim gibanjem  lahko osebe s sladkorno boleznijo svoje življenje živijo bolj kakovostno in dlje, hkrati pa manj obremenjujejo svoje bližnje. Misli nase, poskrbi zase,« pravi Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki poudarja, da lahko z ustreznim vodenjem upočasnimo bolezen in pomembno pripomoremo k zmanjšanju zapletov, ki se tekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. 

Med epidemijo zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran

Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) je sicer potrdila, da je zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran, saj je bil v času epidemije dostop do zdravil dobro urejen. V primerjavi z na primer Norveško, kjer je skoraj tretjina oseb s sladkorno boleznijo poročala o oteženem dostopu do zdravil, jih  je v Sloveniji takšne težave imelo pol manj. Dostop do zdravstvenega osebja v času epidemije je bil sicer otežen in deloma nadomeščen z virtualnimi konzultacijami, več kot 80 % oseb s sladkorno boleznijo pa želi nadaljevati s posveti v živo, ne na daljavo.

Stroka: Oklevanje vodi v slabšanje stanja

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica združenja zdravnikov družinske medicine, opaža preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem: »Osebe s sladkorno boleznijo se morajo zavedati, da je njihovo življenje v njihovih rokah, zato naj vsaj svojega izbranega zdravnika povprašajo, če že ne gredo k specialistu diabetologu. Ne smemo čakati toliko časa, da bi tvegali operacijo ali odstranitev prsta, ali da bi se pojavil slab vid. Tudi nas zdravnike zaskrbi, ko vidimo, da so nekateri preveč popustili. Predvsem v obdobju epidemije bolniki preveč opuščajo obiske pri izbranem zdravniku. V zadnjem mesecu je prišlo kar nekaj oseb s sladkorno boleznijo z visoko vrednostjo sladkorja, ki jih nisem videla celo leto, čeprav je naša ambulanta delovala. Prišle so tudi osebe, ki so imeli doslej urejeno sladkorno bolezen pa so med epidemijo popustili in nismo dosegali ciljnih vrednosti krvnega sladkorja. Pri nekaterih sem opazila preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem. Prišle so tudi osebe z okužbami in sladkorno boleznijo, mlajši in starejši, ki so imeli vnetja kože, ampak so čakali. Pri nekaterih so bili potrebni tudi kirurški posegi.«

Oseba s sladkorno boleznijo: Priložnost za spremembo življenjskega sloga

Andrej Drašler, oseba s sladkorno boleznijo, je v svoji diagnozi našel priložnost za spremembo življenjskega sloga: »Z redno rekreacijo in zdravo prehrano imam kontrolo nad sladkorno boleznijo. Ignoriranje bi lahko pripeljalo do zapletov z odpovedmi življenjsko pomembnih funkcij in okvare organov. Redna kontrola krvnega sladkorja in uživanje predpisanih zdravil pa lahko pomembno pripomoreta k upočasnitvi razvoja bolezni. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je sprememba življenjskega sloga pozitivno vplivala na družinsko življenje in poslovno uspešnost.«

V Zvezi društev diabetikov zato ponovno poudarjajo, da lahko z ustrezno vodeno boleznijo ljudje upočasnijo bolezen ter pomembno pripomorejo k zmanjšanju zapletov, ki se tekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. Sočasno so lahko namreč prizadeti tudi ostali organi v telesu, zaradi česar se med drugim razvijejo bolezni srca, ledvic, težave z vidom (slepota) in prizadetost okončin (diabetično stopalo). 

Potrebujemo:

60 dag svinjskega fileja

po ena zelena in rdeča paprika

3 žlice sezamovega olja

5 dag suhih drevesnih gob

5 strokov česna

1 kos (približno 5 cm) svežega ingverja

4 mlade čebule

po ena žlička riževe moke in kitajskega vina za kuhanje

sol

sol, sladkor

jedilni škrob ali riževa moka

svetla sojina omaka

kis, sezamovo olje

vino za kuhanje

Gobe za 20 minut namakamo v mlačni vodi. Meso narežemo na tanke trakove in ga zmešamo s soljo, riževo moko in vinom za kuhanje ter mariniramo. Česen drobno sesekljamo, mlado čebulo narežemo na tanke kolobarje, del zelenega dela shranimo za okraševanje. Obe papriki narežemo na tanke rezine, ingver naribamo.

V skledi zmešamo sol, sladkor (po eno žličko), sojino omako, kis in škrob ali riževo moko ter sezamovo olje. Na močnem ognju segrejemo vok. Ko se iz njega začne kaditi, dodamo sezamovo olje in dodamo na trakove narezano meso. Na hitro ga pražimo, dokler se nekoliko ne zapeče. Potem meso odstranimo, dodamo malo olja in prepražimo česen, mlado čebulo in ingver, dodamo gobe in papriko, malo premešamo, potem vrnemo v posodo meso in dodamo še omako iz soje in drugih sestavin, ki smo jo prej pripravili. Vse skupaj prepražimo, da so vse sestavine obdane z omako, jed potresemo s preostankom mlade čebule in takoj postrežemo.

Že prejšnja leta so ugotavljali, da je največja težava pri uporabi pršil neenakomerna porazdelitev vsebine. Za učinkovito zaščito je treba pršilo na kožo nanesti dvakrat. Na letošnjem testu pa so se težave pokazale tudi v laboratoriju, pri meritvah učinkovitosti zaščite pred UVB-žarki, ki povzročajo opekline in porjavelost kože, medtem ko so UVA-žarki odgovorni za staranje kože in alergije na sonce.

Prav tako so težave opazili pri preverjanju ustreznega razmerja med UVB- in UVA-zaščito. To mora biti najmanj 3:1, kar pomeni, da mora biti pri izdelku z označenim zaščitnim faktorjem 30 zaščita UVB najmanj 30, UVA pa najmanj 10, so navedli.

Izdelki za zaščito pred soncem so lahko tudi okoljski in zdravstveni problem, opozarjajo pri ZPS. Raziskovalci s pariške univerze Sorbona so lani ugotovili, da se v kozmetičnih izdelkih, ki vsebujejo sestavino octocrylene, pri višjih temperaturah začne sproščati benzofenon, ki škoduje zdravju in pospešuje staranje.

V raziskavo je bilo sicer vključeno premajhno število izdelkov, da bi to lahko z gotovostjo dokazali. A Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, pravi, da potrošnikom svetujejo, da če se želijo izogniti izdelkom, ki vsebujejo octocrylene, naj izberejo izdelek brez tega filtra. Ta podatek bodo  našli na t. i. INCI-seznamu, na katerem temelji poimenovanje sestavin kozmetičnih izdelkov.

Potrošniške organizacije so kritične tudi do oznake "vodoodporno", opozarjajo pri ZPS. Proizvajalci lahko trdijo, da je izdelek vodoodporen, če po 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Kljub temu pri zvezi poudarjajo, da zaščito zmanjšujejo vsako kopanje, brisanje in znojenje, zato lahko takšna navedba vzbuja lažno varnost.

Pozorno tudi pri oznaki "wet skin", ki po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije ne pomeni, da je izdelek vodoodporen. Največkrat pa proizvajalci tako označijo izdelek, ki se dobro porazdeli na koži, tudi če je  mokra, pojasnjujejo pri ZPS.

Če so izdelki za zaščito pred soncem ostali od prejšnjih let, so še vedno učinkoviti, če so normalne konsistence, videza in vonja. Vsekakor pa priporočajo, naj potrošniki zavržejo izdelke, katerih sestavine se med seboj ločijo ali imajo nenavaden vonj.

V Mercatorju pravijo, da se cene glede na mesta ne razlikujejo, drži pa, da v različnih trgovinah uvajajo različne vrste ugodnosti in za nekatere izdelke tudi nekaj cenovnega razpona glede na formate trgovin. "Pri tem ne gre za določena mesta, ampak za trgovine različnega tipa v različnih okoljih, tudi v istem mestu."

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile v letošnjem letu nižje kot v enakem obdobju lani, povedo. Maja za 2,5 odstotka, od januarja do maja pa za 0,8 odstotka. "Bile so pa letos maja višje v primerjavi z decembrom 2020 (+2,0 odstotka). Ne gre torej za neko splošno drastično povišanje cen hrane in pijače glede na lani."

Pri ljudeh opažajo največjo razliko v načinu oziroma kanalu kupovanja, saj več kupcev kupuje tako na spletu kot v običajni trgovini. "Med epidemijo je namreč veliko kupcev hitro osvojilo kupovanje v Mercatorjevi spletni trgovini, in ker so spoznali prednosti takega načina kupovanja, zdaj kombinirajo oba nakupna kanala. S koncem epidemije kupci postopoma znova vzpostavljajo navade tedenskih obiskov trgovin, kar se pozna pri povečanju števila transakcij (obiskov trgovine) in na vsakokratni nekoliko manjši nakupovalni košarici kot med epidemijo. Kupci torej kupujejo bolj sproti in manj na zalogo."

"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram"

V Mercatorju pravijo, da so se glede na to, da so se v letu 2020 pomembno spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, nekoliko zvišale tudi cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo. Lani so se povišali proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene energentov in surovin, predvsem žita, kar pa nato vpliva na cene tudi drugih osnovnih živil. "Upravičene zahteve dobaviteljev po spremembi nabavnih cen smo torej morali upoštevati. V teku zadnjega leta so se tako povišale cene predvsem osnovnih živil (olje, moka, meso), pri sadju in zelenjavi pa ima pomemben vpliv na ceno tudi vreme." Si pa, kot pravijo, z različnimi aktivnostmi, akcijami in popusti prizadevajo stalno ohranjati cene konkurenčne, s širino ponudbe pa dostopnost vseh kategorij izdelkov tudi cenovno najbolj občutljivim kupcem.

"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram. Kot trgovec razumemo potrebe tako enih kot drugih in skušamo biti čim bolj elastični s širino cenovne ponudbe (od najcenejših do premium izdelkov). Predvsem pa s kartico Piko stalno omogočamo zvestim kupcem vrsto ugodnosti in popustov, ki jih kupci že tradicionalno dobro izkoristijo." Pravijo, da so kot trgovci zadnji v verigi vplivov na cene izdelkov za dnevno rabo v gospodinjstvu in jim višanje cen zaradi različnih dejavnikov nikakor ne koristi. "Želimo si čim bolj stabilnih pogojev preskrbe in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zaupanje potrošnikov."

"Do povišanj cen pride le v skrajnih primerih"

V Hoferju odgovarjajo, da sledijo principom diskontne prodaje in ostajajo zvesti svoji zavezi - ponuditi izdelke najboljše kakovosti po najboljši ceni. "Neprestano optimiziramo vse procese, s čimer nižamo stroške ter ustvarjamo prihranke, ki jih v obliki najboljših cen v celoti prenašamo na naše kupce. Prodajne cene izdelkov so sicer v vseh trgovinah Hofer po Sloveniji enake."

Prodajne cene se skozi leto velikokrat spreminjajo, na njihovo oblikovanje pa vpliva več dejavnikov, med drugim nabavne cene, logistični stroški, drugi stroški poslovanja in splošno stanje na trgu. Prizadevajo si, da morebitnih zvišanj nabavnih cen ne prenašajo na svoje kupce. "Cene tako poskušamo ohranjati enake, do povišanj pa pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno. Sklepamo, da naša prizadevanja opazijo tudi kupci, saj komentarjev kupcev na to temo nismo prejeli."

O tem, ali lahko v prihodnje pričakujemo kakšne podražitve, povedo, da je o napovedi cen težko govoriti, saj je veliko odvisno predvsem od ukrepov, ki naš še čakajo.

So se v času izbruha novega koronavirusa spremenile tudi nakupovalne navade kupcev? Odgovarjajo, da so v začetku epidemije opažali predvsem več načrtovanih nakupov, kar pomeni, da so ljudje pogosto nakupovali bolj pripravljeni (pripravili so si sezname, preverili zaloge v trgovini ...). "Kupci so v času epidemije, predvsem v prvem valu, po naših opažanjih trgovine obiskovali redkeje, kupovali bolj strukturirano in v večjih količinah kot pred začetkom epidemije koronavirusa, a so se navade kasneje v veliki meri normalizirale."

V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil

Kako pa je v trgovinah Spar? Sporočajo, da sledijo načelu enotne cenovne politike, zato so cene v vseh trgovinah po Sloveniji enake. V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil (olje, moka, meso), pri čemer v Sparu upravičenost vsake napovedi povišanja cen njihovih dobaviteljev natančno preučijo in na njih pristanejo le v primeru, da dobavitelj izkaže utemeljen razlog za dvig nabavne cene. "Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa nam vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu."

Minulo leto, med pandemijo koronavirusa, so v podjetju opazili, podobno kot v Mercatorju in Hoferju, povišan delež večjih nakupov ter povečano povpraševanje po izdelkih z daljšim rokom uporabe. Drugih posebnosti ne beležijo.

"V podjetju Spar Slovenija dogajanje na trgu vseskozi spremljamo. Kakršnekoli napovedi glede spreminjanja odkupnih cen živil v prihodnjih mesecih so na tej točki preuranjene, saj se skozi leto cene posameznih izdelkov lahko spreminjajo – nekatere se zvišajo, nekatere pa tudi znižajo," še povedo in zaključijo, da kupcem v okviru akcije "trajno znižano" vselej nudijo več kot 2000 izdelkov priznanih blagovnih znamk po trajno nizkih cenah, ki ostajajo nespremenjene do nadaljnjega. "Nespremenjene ostajajo tudi cene izdelkov S-Budget, ki so najcenejši pri nas v posamezni podskupini izdelkov."