Pred 75 leti se je rodila vespa, ki je sinonim za italijanski slog, lepoto, svobodo, ležernost, modo

Zvezdana Bercko, 12.5.2021
Arhiv proizvajalca

Da so Italijani mojstri sloga, je znano. Toda s skuterjem, ki so ga ustvarili iz grdega ameriškega vojaškega motornega kolesa, niso ustvarili samo stilske ikone, ampak globalni fenomen.

Vespa je že vse od svojega nastanka pred 75 leti simbol ne samo povojnega okrevanja Italije, še bolj je sinonim za lepoto, svobodo, ležernost, italijansko sonce, panoramske ceste nad morjem, modo, kulinariko, sladoled ... Skratka vse, kar si predstavljamo pod pojmom la dolce vita oziroma sladko življenje.

Vse se je začelo po koncu druge svetovne vojne, ko so z zavezniško pomočjo obnovili tovarno Piaggio v Pontederi v Toskani, ki je bila v bombardiranju povsem uničena. Piaggio sicer obstaja že od leta 1884, ko je Rinaldo Piaggio v Genovi ustanovil tovarno opreme za luksuzne ladje, kasneje pa so v njej izdelovali železniške vagone in avtobuse. Že med prvo svetovno vojno, ko so zgradili novo tovarno v Pisi, so se preusmerili v izdelovanje letal, tudi hidroplanov. Po vojni je Piaggio prevzel še tovarno za izdelavo visokotehnoloških motorjev v Pontederi.

Ob častitljivem rojstnem dnevu je italijanska znamka Piaggio pripravila posebno serijo modeov Primavera in GTS, poimenovali pa so jo Vespa 75th.
Model Primavera bo v posebni izdaji na voljo v 50-, 125- in 150-kubični različici, GTS pa s 125- in 300-kubičnim motorjem. Jubilejna serija je v rumenozeleni barvi Giallo 75th, zasnovani posebej za to priložnost. Na stranskih panelih in prednjem blatniku je izrisana številka 75 v temnejšem odtenku. Retro videz dopolnjujejo še usnjen sedež in številne kromirane okrasne podrobnosti.
Ne glede na retro videz pa je jubilejna izdaja opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. Ima barvni 4,3-palčni TFT-zaslon, popolnoma digitalna instrumentna plošča pa izkorišča vse možnosti vespinega ​sistema MIA za povezovanje s pametnimi napravami.
Pri vespi pa so poskrbeli še za dodatek italijanske elegance za kupce posebne izdaje. Ti bodo prejeli paket dobrodošlice, ki med drugim vsebuje svilen šal in retro tablico Vespa.

Videti je kot osa in brenči

A po drugi svetovni vojni Italija ni smela proizvajati letal. Enrico Piaggio, sin ustanovitelja znamke, je zato pomislil, da bi lahko izdelovali motocikle kot sodobno in cenovno dosegljivo prevozno sredstvo za množice. Iz vojne se je spominjal majhnih olivno obarvanih motociklov, imenovanih Cushman Airborne, ki so jih zavezniški padalci spustili v industrijska središča Milana in Torina, da bi jih uporabili v boju proti Nemcem na ozkih mestnih ulicah. Te so bile po vojni razdejane od bomb in težko prevozne za avtomobile, zato bi majhen motocikel prišel še kako prav za vijuganje med luknjami in ovirami.

Piaggieva inženirja Renzo Spolti in Vittorio Casini sta sicer že leta 1944 zasnovala motocikel MP5 (Moto Piaggio 5), ki je imel v celoti zaprt pogonski sklop in spredaj visoko zaščito pred brizganjem vode. Prototip je dobil vzdevek Paperino (račka), ampak Piaggiu ni bil všeč. Zato je prenovo skuterja naročil letalskemu inženirju in oblikovalcu Corradinu D'Ascaniu. Ta je, čeprav je takoj dal vedeti, da sovraži motocikle, saj da so preveč okorni, težko popravljivi in ​​umazani, ustvaril skuter, ki je bil čudovita kombinacija dizajna in uporabnosti. Prestavna ročica je bila nameščena na krmilo za lažji dostop, da bi odpravil težave pri menjavi pnevmatik, ki so jih imeli motocikli, je namesto vilic uporabil podporno roko, podobno kot v letalih. Položaj sedeža je bil zasnovan tako, da je zagotavljal varnost in udobje. Ker so bili vsi gibljivi deli skriti za ploščami, se oblačila niso zatikala vanje, sprednji okvir pa je omogočal vožnjo tudi ženskam v krilih. Ko je leta Enrico Piaggio prvič videl prototip novega modela, imenovanega MP6, je dejal, da je videti je kot osa in tudi brenči podobno. Tako so ga, po italijanski besedi za oso, poimenovali La Vespa.

Pred 75 leti, 23. aprila 1946, je Piaggio pri centralnem uradu za patente na ministrstvu za industrijo in trgovino v Firencah prijavil patent za vespo in še isti mesec so jo javno predstavili občinstvu. Vespa je bila takojšnja uspešnica, vzbudila je zanimanje medijev in širokih množic.

Prvi model je bila vespa 98, že v prvem letu so jih prodali okoli 2500. Že naslednje leto je na tržišče prišel močnejši, 125-kubični model. Prodaja vespe je še naprej rasla in že junija 1956 so izdelali milijonti skuter. Leta 1960, zgolj štiri leta kasneje, jih je bilo že dva milijona. Do danes so jih po vsem svetu prodali preko 19 milijonov.

  • Celo možati kavboj John Wayne je v 50. letih razsedlal konja in zajahal vespo.
  • Leta 1957 se je vespa pojavila v različici na štirih kolesih. Izdelali so približno 30 tisoč modelov Vespa 400, majhnega avtomobila z dvotaktnim motorjem.
  • Danes obstaja več hibridnih in tudi povsem električnih modelov vespe.
  • Tako kot v Pontederi vespe izdelujejo tudi v Vinh Phucu v Vietnamu in Baramatiju v Indiji.
  • Slovenski lastniki in ljubitelji vesp, združeni v Vespa klubu Slovenije, trdijo: "Življenje brez vespe je mogoče, a nesmiselno."

Ljubezenska zgodba med vespo in filmom

S svojo priljubljenostjo in inovativnim dizajnom se je seksi mali skuter kmalu začel pojavljati v modnih revijah. Ime Vespa so povezali z visoko modo in podobami čednih moških, ki drvijo po ozkih italijanskih ulicah, ali lepih deklet, ki jim lasje vihrajo v vetru, ko se vozijo po obalnih cestah.

Precej so k priljubljenosti vespe prispevali tudi filmi, posneti v Italiji, v katerih je imela vespa vedno eno najvidnejših vlog. Ocenjujejo, da je samo film Rimske počitnice, v katerem sta se leta 1953 z vespo po Rimu vozila Audrey Hepburn in Gregory Peck, neposredno prispeval k prodaji sto tisoč skuterjev. Hepburnova je za to vlogo dobila oskarja, a kot je zapisal prestižni magazin Forbes, je bila glavna junakinja filma kovinsko zelena vespa 125, v katero se je v trenutku zaljubil ves svet.

To je bil tudi začetek ljubezenske zgodbe med vespo in svetovno kinematografijo. Od sredine petdesetih let do danes se je vespa v vidnejših vlogah pojavila v vsaj tisoč filmih, posnetih v Evropi, Hollywoodu in indijskem Bollywoodu, med drugim v filmih Ameriški grafiti, Nadarjeni gospod Ripley, 102 dalmatinca, Prevajalka in v seriji Transformerji.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?