(POGLED IZ PENZIONA) Ko vavčerjem zmanjkuje kritja

Sonja Ploj Ratajc, nekdanja novinarka Večera, 16.11.2020
Večer Arhiv

Kdo bi si bil lahko mislil lani v tem času, ko so mnogi na prijateljskih ali družinskih srečanjih še podoživljali radosti krompirjevih počitnic ali pripovedovali o žlahtnih okusih mladega vina (tako dobro smo letos pridelali!), da bomo letos vino krstili kar preko spleta? In da bo ostal neporabljen kar zajeten del vavčerjev za počitnice, ki jih je svojim prebivalcem pred poletjem namenila država, da bi jih malce potolažila po pomladnih omejitvah gibanja zaradi epidemije in hotelirjem zagotovila vsaj nekaj dohodka?

Ena od Večerovih bralk je slutila jesen, kakršno živimo zdaj: čeprav brez primerne vsote za počitnice je unovčila svoj vavčer kar v hotelu v svoji občini. Za razkošje, ki jo je vzradostilo, kot je zapisala. Kdor je hranil svoj turistični bon za letošnje krompirjeve počitnice, ki so se zaradi tolikšnega števila obolelih še nekoliko podaljšale in iztekle v šolo na daljavo, je ob zaprtih hotelih ostal doma. Vsi doma.

A to seveda še zdaleč ni najhuje, sploh ker se omenja verjetno podaljšanje veljavnosti počitniških napotnic. Skrbi se plazijo v nas zaradi drugih "vavčerjev", tistih na karticah zdravstvenega zavarovanja, za katere se v teh dneh, ko se samo zaradi covida v slovenskih bolnišnicah zdravi 1200 obolelih, zdi, da jim je začelo primanjkovati pokritja. Seveda, bolniške postelje bi že še našli, dodatnih zdravnikov in medicinskih sester - tudi nekatere druge bolezni ne morejo čakati - pa žal ne more nihče pričarati čez noč. In tako kdaj bolnika iz Pomurja odpeljejo v novomeško bolnišnico, če imajo tam prostor, z Jesenic v Šempeter …

Obrat 2020: kisikova maska v avtomobilu, postelja pri sosedu, vavčer za hotel pa v predalu

Lahko bi seveda spet potarnali nad preskromnimi viri v zdravstvenem sistemu že pred epidemijo (smo pač hoteli tudi vse drugo), a covid je pretresel tudi bogatejše. Beremo, da Francozi v nujnih primerih prosijo za kakšno bolniško posteljo pri sosedih Nemcih, slišimo, da v Neaplju, kjer so bolnikom s covidom namenili že polovico razpoložljivih postelj, obolelim s kisikom pomagajo kar v njihovem avtomobilu … Tako nas torej čaka podaljšanje mučnih in dragih omejitev v upanju, da zdravstveni sistem (potem pa še kaj drugega, nakopičene nervoze je že zdaj preveč) ne pregori. Če se je še pred tremi meseci razmišljalo o zabojnikih za izolacijo v pomoč domovom za starejše, so se vendarle našle druge možnosti, ne morda idealne, a sprejemljive. Za nazaj se lahko sprašujemo, kako bi bilo v bolnišnicah, če bi že poleti iz domov za starejše tja selili vse z okužbo, tudi vse tiste brez simptomov bolezni. A po drugi strani tudi, ali se nikakor, z nobeno pomočjo, ni bilo mogoče izogniti nekajdnevni oktobrski prekinitvi pri izdaji karantenskih odločb - ker je bilo okužb preprosto preveč. Predstavnica kranjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je slišala kar nekaj odmevov po svojem malce hudomušnem namigu, da so pregovorno varčni Gorenjci, ki so bili v kakem rizičnem stiku, a so ostali brez odločbe (ta daje pravico do nadomestila dohodka), pač hodili v službo - kljub tveganju. A seveda ne le Gorenjci, brez odločbe so bili tistih nekaj dni v stiski vsi v podobnih okoliščinah.

In kaj bi povedal pogled v kristalno kroglo? Bo mutacija virusa pri danskih kunah brez hujših posledic? Bomo s cepivom, ki naj bi bilo po zatrjevanju njegovih ustvarjalcev (vsaj za določen čas) 90-odstotno zanesljivo, lažje živeli ob vseh drugih turbulencah sodobnega sveta? Optimisti baje živijo dlje.

Anketa

Kje ste pred pandemijo največ nakupovali tehnično blago, oblačila in obutev?

Sudoku