Plavolasa ikona pop kulture, ki si je upala več
S temnimi usločenimi obrvmi, svetlečimi se rdečimi ustnicami in lepotno pego je Marilyn Monroe še danes eden najbolj prepoznavnih obrazov Hollywooda.
Marilyn Monroe ameriška pop kultura postavlja ob bok Elvisu Presleyju in Mikiju Miški. Bila je lepotna ikona in ena najslavnejših zvezd klasične dobe hollywoodskega filma, v tistem času najbolj zaželena ženska na svetu, a v resnici je bila negotova, nesamozavestna, nesrečna in osamljena. Njena skrivnostna smrt, umrla je stara komaj 36 let, še danes buri domišljijo zaradi spremljajočih se teorij zarote.
Rodila se je kot Norma Jeane Mortenson 1. junija 1926 v Los Angelesu. Otroštvo je preživela v več rejniških družinah, v tem času je bila tudi spolno zlorabljena. Kmalu po 16. rojstnem dnevu se je, da bi se osamosvojila, poročila z Jimom Doughertyjem in pustila srednjo šolo. Leta 1944 je spoznala fotografa Davida Coonoverja, ki je fotografiral privlačna dekleta v izzivalnih pozah za dvig morale vojakov. Naslednje leto se je odselila od moža in podpisala pogodbo z agencijo za fotomodele, si zravnala rjave kodraste lase in jih pobarvala na svetlo.
Pot proti zvezdam
Leta 1946 je dobila polletno pogodbo pri studiu 20th Century Fox, postala Marylin Monroe in se pojavila v prvih filmih. A pogodbe ji niso podaljšali, saj so ocenili, da je preveč sramežljiva in negotova za igralko. To pa njenih ambicij ni ustavilo.
Pot med zvezde ji je leta 1950 omogočil agent Johnny Hyde. Plačal ji je dve lepotni operaciji in ji priskrbel nekaj sicer obrobnih vlog, v katerih pa so jo vendarle opazili. Marca 1951 je bila voditeljica na podelitvi oskarjev. Naslednje leto se je začela njena zveza z upokojenim bejzbolskim zvezdnikom Joejem DiMaggiem, eno najslavnejših športnih osebnosti tistega obdobja.
S svojimi vlogami in dejanji je načrtno gradila podobo seks simbola. Vendar je slovela kot težavna igralka, zamujala je na snemanja, pozabljala tekst in zahtevala neskončne ponovitve. Za blaženje tesnobe in nespečnosti je pričela jemati barbiturate in amfetamine ter vse pogosteje piti.
Vrhunec kariere je bil leta 1953. V filmu Niagara, v katerem je zaigrala fatalko, ki načrtuje umor svojega moža, sta z maskerjem Allanom Snyderjem razvila videz, po katerem se je javnost spominja še danes: temne usločene obrvi, svetleče se rdeče ustnice in lepotna pega. Niagara je bil eden najbolj odkrito erotičnih filmov njene kariere; prizori, v katerih je bila gola in pokrita samo z rjuho ali brisačo, so bili za tisti čas šokantni.
Drugi film iz tistega leta, satirična glasbena komedija Moški imajo raje plavolaske, je še utrdil njeno podobo neumne blondinke. Njen tretji film tistega leta je bil Kako omožiti milijonarja. Pojavila se je na naslovnici in duplerici Playboya.
Septembra 1954 je pričela snemati komedijo Sedem let skomin, v njej je zaigrala žensko, ki postane predmet sosedovih spolnih fantazij. V verjetno najznamenitejšem prizoru svoje kariere stoji na zračniku podzemne železnice, ko ji piš iz njega privzdigne krilo. Snemanje v New Yorku se je zavleklo na več ur in pritegnilo večtisočglavo množico radovednežev. Promocijski trik je uspel in fotografije s snemanja so objavili časopisi po vsem svetu, pomenil pa je konec njenega zakona z DiMaggiem, ki je ob slikah pobesnel.
Marca 1956 se je tudi uradno preimenovala v Marilyn Monroe, junija tistega leta se je poročila z dramatikom Arthurjem Millerjem. Vzela si je nekaj premora, šele julija 1958 se je vrnila v Hollywood in zaigrala v komediji Nekateri so za vroče ob Jacku Lemmonu in Tonyju Curtisu. Spet je šlo za klišejsko vlogo neumne plavolaske, a z njo si je prislužila zlati globus za najboljšo igralko.
Usodna rojstnodnevna proslava
Zadnji dokončani film je posnela leta 1960. To je bila drama Neprilagojeni, ki jo je zanjo napisal Miller. Snemanje je bilo težavno, njena zasvojenost je bila že tako huda, da so jo morali ličiti, ko je še spala pod vplivom uspaval. Po koncu snemanja sta se z Millerjem razšla in se januarja 1961 po hitrem postopku ločila v Mehiki.
Kljub številnim ljubezenskim zvezam je bila vse bolj osamljena in nesrečna, ponovno se je zbližala z nekdanjim soprogom DiMaggiem. Naslednji dve leti je imela veliko zdravstvenih težav, zato je tudi preložila snemanje filma Something's Got to Give, a medtem je 19. maja 1962 izvedla znameniti nastop na rojstnodnevni prireditvi za predsednika Johna F. Kennedyja v newyorškem Madison Square Gardnu, na kateri je v tesno oprijeti obleki z bleščicami zapela Happy Birthday, Mr. President. Studio jo je odpustil in jo pričel blatiti v medijih. To je bil zadnji udarec.
Zadnji novinar, ki se je pogovarjal z njo, je bil Richard Merryman, novinar in urednik revije Life. Julija 1962 jo je obiskal na njenem domu. Med intervjujem je Marilyn nenehno pila in proti koncu pogovora je bila že pošteno opita. Merryman je na trak posnel tudi njen prepoznavni smeh, ki pa je izbruhnil ob nepravih trenutkih, kot bi z njim želela skriti hudo bolečino. Intervju je bil objavljen 3. avgusta 1962, dva dni pred njeno smrtjo.
Iščete delo? Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam in posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču.
Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence, imenovana SeniorDela.si. Združevala bo starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetja ter fizične osebe, ki potrebujejo izkušene delavce. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da gre za eno prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela jo je ustanovila skupina posameznikov, ki se zavzema za detabuizacijo starosti, medgeneracijsko povezovanje in omogočanje enakih možnosti starejšim.
Podjetja iščejo delavce tudi med upokojenimi
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se trenutno več kot 50 odstotkov delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra. Tako pri nas kot v številnih evropskih državah beležimo zgodovinsko visoko raven zaposlenosti. Podjetja vedno bolj potrebujejo tudi kader za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči, medtem ko seniorji pogosto iščejo dodatni zaslužek in si želijo tudi po upokojitvi aktivnega vključevanja v družbo ter predajanja svojih bogatih izkušenj ter znanj mlajšim generacijam.
Statistični podatki kažejo, da nove oblike dela naraščajo tudi v Sloveniji. Vedno več se pojavljajo projektno delo, timsko delo s pisano paleto strokovnjakov različnih sposobnosti in kompetenc, pogodbeno delo in avtorsko delo. V Sloveniji imamo trenutno 645 tisoč upokojencev. Zdaj že bivša vlada je sicer v začetku leta za ublažitev posledic obsežnih bolniških odsotnosti zaposlenih ter karanten z interventnim zakonom povečala število ur, koliko lahko upokojenci delajo, in hkrati prejemajo pokojnino. Še dodatno sprostitev zakonodaje glede dela starejših je napovedala tudi nova vlada.
"Živimo v dolgoživi družbi, kar je in mora ostati dojeto kot velika pridobitev razvoja v prid vsemu človeštvu. Tretje življenjsko obdobje, čas po upokojitvi, zdaj pogosto traja tudi 30 let in več. S platformo SeniorDela.si želimo s pomočjo medgeneracijsko osveščenih podjetij in posameznikov seniorjem omogočiti nadaljevanje aktivnega vključevanja v družbo tudi na trgu dela, obenem pa omogočiti družinam in posameznikom pomoč ter medgeneracijsko podporo," pravi Pajek.
Za obliko sodelovanja in plačilo se dogovarjate sami
Poleg povezav in priložnosti, da na jesen življenja najdejo delo, pa portal posameznikom nudi tudi pomoč pri sklenitvi pogodb ter ogromno informacij o tem, koliko lahko senior dela, kakšne vrste pravnih oblik sodelovanj so najprimernejše in druge, tako za delodajalce kot seniorje, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela, pomembne informacije. Za obliko sodelovanja in plačilo se senior in iskalec dela dogovorita sama. Zanimanje je veliko.
"Odziv seniorjev je bil že prvi teden delovanja izjemen. Prav tako se pozitivno odzivajo podjetja in fizične osebe kot ponudniki dela. V prihodnjih tednih pričakujemo močno povečanje ponudbe dela, saj so poletni meseci čas sezon v veliko branžah in je pomanjkanje kadra še izrazitejše," pravi Pajek.
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam, posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču. Med prvimi uspešnimi povezavami pa je bil oglas za novinarja. Do jeseni bo portal brezplačen tudi za podjetja in fizične osebe, kasneje bodo plačevali minimalni prispevek. Medtem ko bo za seniorje portal ostal brezplačen.
Za pravico starejših do dela brez omejitev se zavzema tudi prof. dr. Ana Krajnc, soustanoviteljica in predsednica slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki meni, da bi morala delovna zakonodaja v Sloveniji odpraviti diskriminacijo po starosti tako za starejše delavce in za stare kot tudi za mlade. "Človek je rojen za delovanje in učenje, kot je ptica za letenje. Če ji odrežete peruti, umira. Tako je človek, če je po upokojitvi družbeno izločen, če nima možnosti za delo in učenje, obsojen na postopno umiranje," meni Kranjčeva in dodaja, da se država zaradi predsodkov odpoveduje delu blaginje, ki bi jo v prid tudi ostalim generacijam lahko dali ljudje po upokojitvi.
Starejši potrebujejo varna stanovanja z nizkimi stroški, kjer lahko računajo na pomoč
Starostnikom je na trgu nepremičnin treba ponuditi najemna stanovanja, v katerih se bodo počutili varno, hkrati bodo povezani z okolico, predvsem pa bodo stroški bivanja sprejemljivi za njihove pokojnine, opozarja mag. Andrej Hudoklin.
Starejši bi radi do konca življenja preživeli v lastnih nepremičninah, a kaj, ko je bivanje v preveliki in energetsko potratni hiši prevelik finančni zalogaj zanje, stanovanja v tretjem nadstropju brez dvigala pa prevelika ovira za utrujene noge in boleče sklepe. Ena od rešitev za tiste, ki so sposobni samostojnega bivanja, so najemna stanovanja, namenjena upokojencem in starejšim. Največji ponudnik takšnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ). Sklad ima v lasti 3172 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 409 stanovanj oskrbovanih in so v 18 krajih po državi, 2763 pa je namenskih najemnih stanovanj za starejše.
"Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo 725 najemnih stanovanj za starejše, v naslednjih petih letih približno 400. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah, na čelu z Ljubljano, tudi v Mariboru in na Obali," pojasni mag. Andrej Hudoklin, direktor NSPIZ. Zadnja oskrbovana stanovanja so bila dokončana lani jeseni v Mariboru, natančneje na Studencih,v novozgrajenem objektu, kjer je 36 enot. Prav tako se po besedah Hudoklina končuje gradnja 60 najemnih oskrbovanih stanovanj na Bledu, pred dnevi so zaključili razpis za oddajo 21 najemnih stanovanj v Radljah, 13 od njih je oskrbovanih, predvidoma do konca leta pa bodo izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v Radovljici, kjer bo na voljo deset namenskih najemnih stanovanj za starejše. Zdaj tečejo aktivnosti za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo novih, pretežno oskrbovanih najemnih stanovanj v Kranju, Mariboru, kjer bo na voljo 60 stanovanj, v Novem mestu (20), na Ptuju (30) in v Ajdovščini (21).
"V letu dni bomo tako povečali nabor stanovanj za starejše za več kot 120 novih," pojasni Hudoklin in še pravi, da jim smele načrte najbolj otežujejo aktualne razmere na nepremičninskem in gradbenem trgu. "Vse dražji gradbeni materiali in storitve ter s tem tudi gradnja stanovanj vsekakor vplivajo na vse za prihodnost zastavljene gradbene projekte, saj vse višje cene vplivajo tudi na dvig najemnin. Previsokih najemnin pa si na trgu stanovanj za starejše ne moremo in ne smemo privoščiti," opozori sogovornik.
Standard v oskrbovanih stanovanjih je višji
Razlika med oskrbovanimi in namenskimi najemnimi stanovanji je po besedah Andreja Hudoklina predvsem v tem, da so prva v celoti prilagojena starejšim. V nasprotju z namenskimi imajo opremljeno kuhinjo. V vsakem objektu je stanovalcem na voljo tudi skupni prostor za druženje z opremljeno čajno kuhinjo. Oskrbovana stanovanja so, nadaljuje Hudoklin, namenjena starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja do e-oskrbe oziroma klica v sili. Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših, saj imajo široke hodnike, vrata brez pragov, večjo kopalnico, opremljeno s prilagojeno sanitarno opremo, držali in varovali, v zgradbah so tudi dvigala. Oskrbovana stanovanja so, kot pravi Hudoklin, grajena po višjih standardih kot klasična, velika pa so v povprečju 47 kvadratnih metrov. Pogosto so v bližini domov za upokojence, kot na primer stanovanjska zgradba, ki jo nameravajo zgraditi na Pobrežju v Mariboru, v neposredni bližini Doma upokojencev Danice Vogrinec. To stanovalcem omogoča, pravi Hudoklin, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, na voljo so jim tudi zdravstvene storitve doma.
Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo, največje pa je v Ljubljani in na Obali. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, pojasni Hudoklin, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja ter plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, denimo v nekaj primerih s podelitvijo neplačne stavbne pravice ali z znižanjem komunalnega prispevka, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Kjer pa gre za samostojne projekte, pri katerih nepremičninski sklad ni deležen ugodnosti, pa so pravice enake za vse, ne glede na to, od kod prosilec prihaja, pravi Hudoklin. Ker je povpraševanja več, kot je stanovanj na trgu, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo. In kakšne so cene? Povprečna najemnina za povprečno veliko oskrbovano stanovanje v izmeri 47 kvadratnih metrov je 300 evrov, k temu je treba prišteti obratovalne stroške in plačilo dodatnih storitev, odvisna je od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.
Namenska najemna stanovanja so manjša
V nepremičninskem skladu si prizadevajo tudi za krepitev sklada namenskih najemnih stanovanj. Kot pravi Hudoklin, imajo ta čas v lasti 2763 tovrstnih stanovanj, ki so razpršena po vsej Sloveniji. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna velikost je 37 kvadratnih metrov. Starejša stanovanja, ki so manj primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljajo, skladno s finančnimi zmožnostmi.
Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidov, in po sogovornikovih besedah znaša v povprečju 148 evrov brez stroškov. Prijave za najem tovrstnih stanovanj zbirajo stanovanjske komisije lokalnih društev upokojencev.
Smokie prihajajo v halo Tivoli
SMOKIE legendarna britanska skupina, prihaja v Slovenijo. Svoj jubilej ob 45.obletnici, bo proslavila z velikim koncertom v Ljubljani, v Hali Tivoli, v soboto, 16.aprila 2022 ob 20. uri, v sklopu turneje, ki se je začela leta 2020, a je bila zaradi pandemije zamaknjena.
V svoji karieri so Smokie izdali preko 20 albumov, večina njih, pa je bila prodana v platinasti in zlati nakladi. Skupaj so prodali več kot 30 milijonov plošč,njihove plošče pa še vedno veljajo za ene najbolj prodajanih plošč na svetu.
Na koncertu bodo Smokie zaigrali svoje največje uspešnice, mnoge med njimi so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj prodajane plošče vseh časov.
Svetovne uspešnice, kot so Living next door to Alice, Have you ever seen the rain , Mexican girl, Oh Carol, Needles and Pins, For a few dollars more, Lay back in the arms of someone, If you think you know how to love me, Don't play your Rock'n'Roll to me in številne druge, bodo zagotovo odmevale iz grl ljubiteljev njihove glasbe, kot pred leti na kar dveh razprodanih ljubljanskih koncertih, kjer je Hala Tivoli dobesedno »eksplodirala« od navdušenja.
Bodite del tega legendarnega koncerta tudi vi in praznujte skupaj z legendarnimi SMOKIE častitljivih 45.let. Vstopnice so v prodaji na Eventim.si in Petrolu od 33 eur.
Pokojnine bodo višje, a ne za vse enako
Za tiste, ki so se upokojili do vključno 31. decembra 2010, bodo januarske pokojnine višje za 3,5 odstotka.
Tisti, ki so se upokojili leta 2011, bodo dobili za 1,7 odstotka višje pokojnine. Vsi ostali, torej upokojeni od 1. januarja 2012, pa le za odstotek višje pokojnine.
Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), sta se zvišali tudi najnižja pokojnina, ki po novem znaša 282 evra, in zagotovljena pokojnina za 40 let dela, iz sedanjih 620 na 626 evrov. Višja pa je od tega meseca tudi najnižja invalidska pokojnina, in sicer po novem znaša 392 evrov.
(AVDIO IN VIDEO) Petra Kmetec, mentorica za osebno rast: Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare
Z mentorico za osebno rast, Petro Kmetec, smo se pogovarjali o tem, kako uresničiti zastavljene cilje, kako vzdrževati motivacijo zanje. Govorili smo tudi o soočanju z dvomi in strahovi, na katere naletimo na poti do cilja in kako se osvobajamo vzorcev in prepričanj, ki nas pri doseganju ciljev ne podpirajo.
Pogovoru s Petro Kmetec prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Petra, dobrodošli. Kako ste?
Super in hvaležna za vaše povabilo. Upam, da bova komu, ki naju spremlja, pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev v letu 2022.
Res je, novo leto je čas zaobljub. Si jih tudi vi dajete? Kakšen odnos imate do njih?
Novoletne zaobljube mi sploh niso blizu, ker ne delujejo. Številne raziskave kažejo, da okoli 80 odstotkov ljudi preneha z uresničevanjem zaobljub po 14 dneh, pravijo celo, da je 19. januar tisti dan, ko večina opusti svoje zaobljube.
V čem, mislite, da je težava, da večini ne uspe z zaobljubami?
Mislim, da ni problem v ciljih in željah, ampak v tem, da ljudje ne razmislijo dovolj dobro oziroma si pravilno ne postavijo cilja. Cilj je veliko več kot želja – želim shujšati, bit bolj srečna, bolj uspešna itd. Cilj je v primerjavi z željo bolj detajlno usmerjen, to pomeni, če želim shujšati, se vprašam, koliko kilogramov želim izgubiti, do kdaj želim shujšati, katere korake bom ubrala na poti do želenega cilja itd. Zelo pomembno je tudi, ko se odločimo za nek cilj, da vse majhne spremembe, ki jih moramo narediti, če želimo uspeti, vnesemo v svoje rutine in navade. Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare.
Zakaj so nekateri uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev in drugi ne? Zakaj pri večini motivacija zbledi?
Motivacija je vse. Na začetku, ko se odločimo za spremembo, je motivacija običajno zelo močna, vendar je umetnost, kako jo vzdrževati. Poznamo tri različne motivatorje: notranji, zunanji in tak, ki je povezan z nekom, neko osebo. Ugotovili so, da notranji motivatorji, ki niso vezani na zunanje dosežke itd., in so povezani s še neko drugo osebo, ustvarjajo močnejšo motivacijo, ki pripelje do uspeha. Če to ponazorim na primeru: želim si več denarja, da bom lahko pomagal staršem ali otrokom pri šolanju itd. Če smo usmerjeni samo nase ali na neke zunanje stvari, motivacija namreč ni tako močna. Primer take motivacije je: želim shujšati, da bom bolje izgledala. To je zunanja motivacija, ki niti ni prava motivacija. Prava motivacija vedno daje odgovor na vprašanje zakaj.
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.