Epidemija covid-19 je še posebej razkrila, kako pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo, ki jo ima vsak deseti Slovenec, dosledno upoštevajo navodila zdravnika in ustrezno vodijo sladkorno bolezen, spodbujajo medicinska stroka in Zveza društev diabetikov Slovenije.

Napovedi o porastu števila oseb s sladkorno boleznijo in rezultati raziskav IDF Europe o vodenju sladkorne bolezni med epidemijo so zaskrbljujoče. Zato si v Zvezi društev diabetikov Slovenije prizadevajo spodbuditi in aktivirati slovensko javnost, saj je v populaciji Slovencev, starejših od 18 let, 8,1 % ali 132.000 oseb s potrjeno sladkorno boleznijo. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79 tisoč oseb s sladkorno boleznijo, pri katerih ta še ni bila odkrita, kaže raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ.

Zveza: Vsak posameznik mora prevzeti nadzor nad sladkorno boleznijo

»Ukrepa, kot sta omejitev gibanja in spremenjen življenjski slog sta še posebej negativno vplivala na zdravstveno stanje. 57 % bolnikov je bilo manj aktivnih, ena tretjina pa je poročala o večjem nihanju krvnega sladkorja. Orodja so danes na voljo, pomembno je, da prevzamemo nadzor nad sladkorno boleznijo. Z rednim spremljanjem svoje bolezni, z rednimi pregledi pri zdravniku, z doslednim jemanjem zdravil, ustrezno prehrano in rednim gibanjem  lahko osebe s sladkorno boleznijo svoje življenje živijo bolj kakovostno in dlje, hkrati pa manj obremenjujejo svoje bližnje. Misli nase, poskrbi zase,« pravi Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki poudarja, da lahko z ustreznim vodenjem upočasnimo bolezen in pomembno pripomoremo k zmanjšanju zapletov, ki se tekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. 

Med epidemijo zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran

Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) je sicer potrdila, da je zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran, saj je bil v času epidemije dostop do zdravil dobro urejen. V primerjavi z na primer Norveško, kjer je skoraj tretjina oseb s sladkorno boleznijo poročala o oteženem dostopu do zdravil, jih  je v Sloveniji takšne težave imelo pol manj. Dostop do zdravstvenega osebja v času epidemije je bil sicer otežen in deloma nadomeščen z virtualnimi konzultacijami, več kot 80 % oseb s sladkorno boleznijo pa želi nadaljevati s posveti v živo, ne na daljavo.

Stroka: Oklevanje vodi v slabšanje stanja

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica združenja zdravnikov družinske medicine, opaža preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem: »Osebe s sladkorno boleznijo se morajo zavedati, da je njihovo življenje v njihovih rokah, zato naj vsaj svojega izbranega zdravnika povprašajo, če že ne gredo k specialistu diabetologu. Ne smemo čakati toliko časa, da bi tvegali operacijo ali odstranitev prsta, ali da bi se pojavil slab vid. Tudi nas zdravnike zaskrbi, ko vidimo, da so nekateri preveč popustili. Predvsem v obdobju epidemije bolniki preveč opuščajo obiske pri izbranem zdravniku. V zadnjem mesecu je prišlo kar nekaj oseb s sladkorno boleznijo z visoko vrednostjo sladkorja, ki jih nisem videla celo leto, čeprav je naša ambulanta delovala. Prišle so tudi osebe, ki so imeli doslej urejeno sladkorno bolezen pa so med epidemijo popustili in nismo dosegali ciljnih vrednosti krvnega sladkorja. Pri nekaterih sem opazila preveliko zadovoljstvo s previsokim sladkorjem. Prišle so tudi osebe z okužbami in sladkorno boleznijo, mlajši in starejši, ki so imeli vnetja kože, ampak so čakali. Pri nekaterih so bili potrebni tudi kirurški posegi.«

Oseba s sladkorno boleznijo: Priložnost za spremembo življenjskega sloga

Andrej Drašler, oseba s sladkorno boleznijo, je v svoji diagnozi našel priložnost za spremembo življenjskega sloga: »Z redno rekreacijo in zdravo prehrano imam kontrolo nad sladkorno boleznijo. Ignoriranje bi lahko pripeljalo do zapletov z odpovedmi življenjsko pomembnih funkcij in okvare organov. Redna kontrola krvnega sladkorja in uživanje predpisanih zdravil pa lahko pomembno pripomoreta k upočasnitvi razvoja bolezni. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je sprememba življenjskega sloga pozitivno vplivala na družinsko življenje in poslovno uspešnost.«

V Zvezi društev diabetikov zato ponovno poudarjajo, da lahko z ustrezno vodeno boleznijo ljudje upočasnijo bolezen ter pomembno pripomorejo k zmanjšanju zapletov, ki se tekom sladkorne bolezni skoraj vedno pojavijo. Sočasno so lahko namreč prizadeti tudi ostali organi v telesu, zaradi česar se med drugim razvijejo bolezni srca, ledvic, težave z vidom (slepota) in prizadetost okončin (diabetično stopalo). 

Potrebujemo:

60 dag svinjskega fileja

po ena zelena in rdeča paprika

3 žlice sezamovega olja

5 dag suhih drevesnih gob

5 strokov česna

1 kos (približno 5 cm) svežega ingverja

4 mlade čebule

po ena žlička riževe moke in kitajskega vina za kuhanje

sol

sol, sladkor

jedilni škrob ali riževa moka

svetla sojina omaka

kis, sezamovo olje

vino za kuhanje

Gobe za 20 minut namakamo v mlačni vodi. Meso narežemo na tanke trakove in ga zmešamo s soljo, riževo moko in vinom za kuhanje ter mariniramo. Česen drobno sesekljamo, mlado čebulo narežemo na tanke kolobarje, del zelenega dela shranimo za okraševanje. Obe papriki narežemo na tanke rezine, ingver naribamo.

V skledi zmešamo sol, sladkor (po eno žličko), sojino omako, kis in škrob ali riževo moko ter sezamovo olje. Na močnem ognju segrejemo vok. Ko se iz njega začne kaditi, dodamo sezamovo olje in dodamo na trakove narezano meso. Na hitro ga pražimo, dokler se nekoliko ne zapeče. Potem meso odstranimo, dodamo malo olja in prepražimo česen, mlado čebulo in ingver, dodamo gobe in papriko, malo premešamo, potem vrnemo v posodo meso in dodamo še omako iz soje in drugih sestavin, ki smo jo prej pripravili. Vse skupaj prepražimo, da so vse sestavine obdane z omako, jed potresemo s preostankom mlade čebule in takoj postrežemo.

Že prejšnja leta so ugotavljali, da je največja težava pri uporabi pršil neenakomerna porazdelitev vsebine. Za učinkovito zaščito je treba pršilo na kožo nanesti dvakrat. Na letošnjem testu pa so se težave pokazale tudi v laboratoriju, pri meritvah učinkovitosti zaščite pred UVB-žarki, ki povzročajo opekline in porjavelost kože, medtem ko so UVA-žarki odgovorni za staranje kože in alergije na sonce.

Prav tako so težave opazili pri preverjanju ustreznega razmerja med UVB- in UVA-zaščito. To mora biti najmanj 3:1, kar pomeni, da mora biti pri izdelku z označenim zaščitnim faktorjem 30 zaščita UVB najmanj 30, UVA pa najmanj 10, so navedli.

Izdelki za zaščito pred soncem so lahko tudi okoljski in zdravstveni problem, opozarjajo pri ZPS. Raziskovalci s pariške univerze Sorbona so lani ugotovili, da se v kozmetičnih izdelkih, ki vsebujejo sestavino octocrylene, pri višjih temperaturah začne sproščati benzofenon, ki škoduje zdravju in pospešuje staranje.

V raziskavo je bilo sicer vključeno premajhno število izdelkov, da bi to lahko z gotovostjo dokazali. A Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, pravi, da potrošnikom svetujejo, da če se želijo izogniti izdelkom, ki vsebujejo octocrylene, naj izberejo izdelek brez tega filtra. Ta podatek bodo  našli na t. i. INCI-seznamu, na katerem temelji poimenovanje sestavin kozmetičnih izdelkov.

Potrošniške organizacije so kritične tudi do oznake "vodoodporno", opozarjajo pri ZPS. Proizvajalci lahko trdijo, da je izdelek vodoodporen, če po 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Kljub temu pri zvezi poudarjajo, da zaščito zmanjšujejo vsako kopanje, brisanje in znojenje, zato lahko takšna navedba vzbuja lažno varnost.

Pozorno tudi pri oznaki "wet skin", ki po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije ne pomeni, da je izdelek vodoodporen. Največkrat pa proizvajalci tako označijo izdelek, ki se dobro porazdeli na koži, tudi če je  mokra, pojasnjujejo pri ZPS.

Če so izdelki za zaščito pred soncem ostali od prejšnjih let, so še vedno učinkoviti, če so normalne konsistence, videza in vonja. Vsekakor pa priporočajo, naj potrošniki zavržejo izdelke, katerih sestavine se med seboj ločijo ali imajo nenavaden vonj.

V Mercatorju pravijo, da se cene glede na mesta ne razlikujejo, drži pa, da v različnih trgovinah uvajajo različne vrste ugodnosti in za nekatere izdelke tudi nekaj cenovnega razpona glede na formate trgovin. "Pri tem ne gre za določena mesta, ampak za trgovine različnega tipa v različnih okoljih, tudi v istem mestu."

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile v letošnjem letu nižje kot v enakem obdobju lani, povedo. Maja za 2,5 odstotka, od januarja do maja pa za 0,8 odstotka. "Bile so pa letos maja višje v primerjavi z decembrom 2020 (+2,0 odstotka). Ne gre torej za neko splošno drastično povišanje cen hrane in pijače glede na lani."

Pri ljudeh opažajo največjo razliko v načinu oziroma kanalu kupovanja, saj več kupcev kupuje tako na spletu kot v običajni trgovini. "Med epidemijo je namreč veliko kupcev hitro osvojilo kupovanje v Mercatorjevi spletni trgovini, in ker so spoznali prednosti takega načina kupovanja, zdaj kombinirajo oba nakupna kanala. S koncem epidemije kupci postopoma znova vzpostavljajo navade tedenskih obiskov trgovin, kar se pozna pri povečanju števila transakcij (obiskov trgovine) in na vsakokratni nekoliko manjši nakupovalni košarici kot med epidemijo. Kupci torej kupujejo bolj sproti in manj na zalogo."

"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram"

V Mercatorju pravijo, da so se glede na to, da so se v letu 2020 pomembno spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, nekoliko zvišale tudi cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo. Lani so se povišali proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene energentov in surovin, predvsem žita, kar pa nato vpliva na cene tudi drugih osnovnih živil. "Upravičene zahteve dobaviteljev po spremembi nabavnih cen smo torej morali upoštevati. V teku zadnjega leta so se tako povišale cene predvsem osnovnih živil (olje, moka, meso), pri sadju in zelenjavi pa ima pomemben vpliv na ceno tudi vreme." Si pa, kot pravijo, z različnimi aktivnostmi, akcijami in popusti prizadevajo stalno ohranjati cene konkurenčne, s širino ponudbe pa dostopnost vseh kategorij izdelkov tudi cenovno najbolj občutljivim kupcem.

"Kupci si seveda želijo čim nižjih cen, proizvajalci pa bi cene hitreje prilagajali razmeram. Kot trgovec razumemo potrebe tako enih kot drugih in skušamo biti čim bolj elastični s širino cenovne ponudbe (od najcenejših do premium izdelkov). Predvsem pa s kartico Piko stalno omogočamo zvestim kupcem vrsto ugodnosti in popustov, ki jih kupci že tradicionalno dobro izkoristijo." Pravijo, da so kot trgovci zadnji v verigi vplivov na cene izdelkov za dnevno rabo v gospodinjstvu in jim višanje cen zaradi različnih dejavnikov nikakor ne koristi. "Želimo si čim bolj stabilnih pogojev preskrbe in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zaupanje potrošnikov."

"Do povišanj cen pride le v skrajnih primerih"

V Hoferju odgovarjajo, da sledijo principom diskontne prodaje in ostajajo zvesti svoji zavezi - ponuditi izdelke najboljše kakovosti po najboljši ceni. "Neprestano optimiziramo vse procese, s čimer nižamo stroške ter ustvarjamo prihranke, ki jih v obliki najboljših cen v celoti prenašamo na naše kupce. Prodajne cene izdelkov so sicer v vseh trgovinah Hofer po Sloveniji enake."

Prodajne cene se skozi leto velikokrat spreminjajo, na njihovo oblikovanje pa vpliva več dejavnikov, med drugim nabavne cene, logistični stroški, drugi stroški poslovanja in splošno stanje na trgu. Prizadevajo si, da morebitnih zvišanj nabavnih cen ne prenašajo na svoje kupce. "Cene tako poskušamo ohranjati enake, do povišanj pa pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno. Sklepamo, da naša prizadevanja opazijo tudi kupci, saj komentarjev kupcev na to temo nismo prejeli."

O tem, ali lahko v prihodnje pričakujemo kakšne podražitve, povedo, da je o napovedi cen težko govoriti, saj je veliko odvisno predvsem od ukrepov, ki naš še čakajo.

So se v času izbruha novega koronavirusa spremenile tudi nakupovalne navade kupcev? Odgovarjajo, da so v začetku epidemije opažali predvsem več načrtovanih nakupov, kar pomeni, da so ljudje pogosto nakupovali bolj pripravljeni (pripravili so si sezname, preverili zaloge v trgovini ...). "Kupci so v času epidemije, predvsem v prvem valu, po naših opažanjih trgovine obiskovali redkeje, kupovali bolj strukturirano in v večjih količinah kot pred začetkom epidemije koronavirusa, a so se navade kasneje v veliki meri normalizirale."

V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil

Kako pa je v trgovinah Spar? Sporočajo, da sledijo načelu enotne cenovne politike, zato so cene v vseh trgovinah po Sloveniji enake. V zadnjem letu so se nekoliko zvišale cene določenih osnovnih živil (olje, moka, meso), pri čemer v Sparu upravičenost vsake napovedi povišanja cen njihovih dobaviteljev natančno preučijo in na njih pristanejo le v primeru, da dobavitelj izkaže utemeljen razlog za dvig nabavne cene. "Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa nam vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu."

Minulo leto, med pandemijo koronavirusa, so v podjetju opazili, podobno kot v Mercatorju in Hoferju, povišan delež večjih nakupov ter povečano povpraševanje po izdelkih z daljšim rokom uporabe. Drugih posebnosti ne beležijo.

"V podjetju Spar Slovenija dogajanje na trgu vseskozi spremljamo. Kakršnekoli napovedi glede spreminjanja odkupnih cen živil v prihodnjih mesecih so na tej točki preuranjene, saj se skozi leto cene posameznih izdelkov lahko spreminjajo – nekatere se zvišajo, nekatere pa tudi znižajo," še povedo in zaključijo, da kupcem v okviru akcije "trajno znižano" vselej nudijo več kot 2000 izdelkov priznanih blagovnih znamk po trajno nizkih cenah, ki ostajajo nespremenjene do nadaljnjega. "Nespremenjene ostajajo tudi cene izdelkov S-Budget, ki so najcenejši pri nas v posamezni podskupini izdelkov."

V Domu sv. Jožefa v Celju že pet let s starejšimi delajo po principu Marije Montessori (1870-1952). Gre za sistem dela, ki je vrsto let bil najbolj poznan in edini v smislu pedagogike v vrtcih in šolah, dr. Cameron J. Camp pa je ugotovil, da leta pravzaprav niso pomembna. "Marija Montessori je izhajala iz dejstva, da imajo otroci srkajoč um in da radi sami odkrivajo. Mi gradimo na podobni stvari. Srkajoči um z leti ne izgine, vedno smo radovedni, samo na to malce pozabimo," opisuje Campova učenka in edina inštruktorica metode montessori za delo z ljudmi z demenco v Sloveniji Sara Črepinšek, sicer delovna terapevtka v Domu sv. Jožefa.

"Tako kot je Marija Montessori otrokom, tudi mi poskušamo v okolje naših stanovalcev, ki imajo demenco, postavljati stvari, ki so jim zanimive in hkrati izhajajo iz njihovega življenja, ob tem pa ohranjajo spretnosti, ki jih še imajo. Ker pri starejših ljudeh, sploh pri demenci, zelo radi pozabimo, da so še sposobni. Mislimo, da se nič več ne da, da nič več ne zmorejo, da jih moramo vse 'spedenat'. Pa ni res. Če si pozoren, opaziš, kaj še zmorejo, in od tam naprej pomagaš."

Sara Črepinšek

Miha Lokovšek

Vsak vsaj še nekaj zmore

Kako je to videti v praksi? "Torej, najprej moramo opazovati, da vidimo, kaj ljudje še zmorejo. Velikokrat delamo teste branja. To pomeni, da preverimo, kako veliko pisavo človek še lahko bere. Ko to vem, potem mu lahko zapišem kakšno navodilo ali pojasnilo. To je zanje velikokrat lažje, kot če jim navodila samo povemo. Včasih kdo reče, 'naša mama pa ne zna več brati'. Pa ne drži, le dovolj velike črke mora imeti. Sama imam pobožno željo, da bi kdaj kak časopis izšel z velikostjo pisave 18, ker naši ljudje si želijo brati, pa ne morejo," ob tem namigne Črepinškova.

Sama zato varovancem denimo natisne kakšno novico s spleta z veliko večjo pisavo. "Nekaj ljudi res zelo slabo vidi, zato jim na A3-format natisnem novico z velikostjo pisave 110. V rokah imajo potem po 70 strani debel 'špeh', ampak to je po dolgem času velikokrat edina stvar, ki jo lahko preberejo. S takšnimi stvarmi jim gremo naproti. Včasih kdo reče, da to je pa res stvar zgolj zdrave kmečke pameti. Že, a zakaj se potem to tako ne dela? Ker pozabimo, da je treba graditi na tem, kar ljudje še zmorejo," poudarja sogovornica.

Iskanje stvari, ki jih ljudje še zmorejo, ni vedno enostavno. "Težko je, ko je človek v postelji, ko ne komunicira več. Ampak vidiš pa, da ta človek vleče rjuho, odejo, strga kakšno stvar. S stanovalci (torej stanovalci za stanovalce) smo različne vrste blaga različnih tekstur našili na eno podlago in jo dali človeku, ki je v postelji. Namesto da bi vlekel in trgal odejo, je vlekel različne vrste blaga. Hkrati je to bila senzorna integracija. Gradili smo na čutilih in s tem rešili več stvari hkrati. Izhajamo torej spet iz tega, kar zmorejo."

Izredno pomembno je, da človeku, ki trpi zaradi demence, ne odvzamemo vsega naenkrat in mu ne rečemo, da tega ne sme, da ničesar več ne zmore, da bo zažgal kuhinjo. Nekaj stvari gotovo še zmore, dodaja inštruktorica. "Običajno vam pri demenci rečejo, da ti ljudje ne zmorejo več izbirati. No, če mu daš na izbiro deset stvari, bo imel težavo, kaj izbrati. Če mu daš le dve, denimo moder ali zelen pulover, bo eno stvar gotovo izbral. Ker vsakič, ko naredimo nekaj namesto njih, jim v resnici nekaj vzamemo."

V Domu sv. Jožefa takšna metoda ni rezervirana zgolj za delo z dementnimi. Načela montessori poskušajo uporabljati povsod. "Dobro se je denimo zavedati, da tako hitro, kot govori človek s tabo, tako hitro te tudi razume, zato moraš prilagoditi hitrost govora. Poleg izbire pa je pomembno tudi, da manj govoriš in več pokažeš. Če se vrnem na demenco, tam je najprej okvarjen deklarativni spomin, to pomeni, da se ne spomniš na primer oznake za natrij ali kaj podobnega, kar si se nekoč učil. Proceduralni spomin pa je vezan na aktivnosti, na primer vožnjo s kolesom. Morda se gospa z demenco, ko se bo pogledala v ogledalo, ne bo več prepoznala. Ko jim bom dala v roko glavnik, pa se bo sama počesala. Ljudje z demenco se preko tehnike odločenega priklica, ki jo tudi izvajam, kljub demenci lahko še učijo, ker se učijo preko procedure."

Napredek počasen, a truda vreden

Je pa ves ta proces dolgotrajen, dodaja sogovornica. "Ne gre le za to, da sedaj nekdo reče, odslej bomo pa takole delali. Gre za spremembo mišljenja, zaposleni moramo spreminjati naše navade in pri tem nič ne gre z danes na jutri. Počasi se te stvari razvijajo, se pa zagotovo. Nekatere spremembe se že opazijo, čutijo," opisuje.

Napredek je počasen tudi zato, ker so vsi pristopi individualno narejeni, zato že zavoljo tega terjajo svoj čas. "Imeli smo gospoda, ki je bil sodar. Zaradi bolezni je težko govoril. Da smo ga spodbudili, smo pridobili enajst različnih vrst lesa in ga poprosili, naj nam ga razvrsti po vrstah. Gospod je les zgolj potipal in je tako vedel, za kateri les gre. Torej, gradili smo na tem, kar je obvladal. Seveda se je ob tem zelo dobro počutil," se spominja. Nalogo z lesom so ponudili tudi drugim stanovalcem, a pri nobenem učinek ni bil tako izstopajoč.

Sara Črepinšek je medtem kar nekaj izobraževanj opravila tudi v drugih domovih za starejše, a se je proces zaradi covida-19 ustavil. Tako še vedno ostaja edina inštruktorica, celjski dom pa edini, ki s to metodo svojim stanovalcem lepša jesen življenja.