O Nobelovi nagradi: Doslej so jih podelili 910, nastarejši nagrajenec je imel 90 let

Georg Mohr, 12.9.2020
Profimedia

Največ nagrad je odšlo v ZDA. Povprečna starost nagrajencev je 59 let.

Prve Nobelove nagrade so bile podeljene leta 1901. Niso se še polegle govorice in zgodbe o kontroverznem, nepriljubljenem znanstveniku, niso se še umirili duhovi, zli glasovi, ki so v javnosti močno nasprotovali temu, da bi nagrade z njegovim imenom sploh smeli podeljevati. Na koncu je vendarle zmagala zdrava pamet in Nobelova nagrada je postala instrument, ki k zagnanemu, fanatičnemu delu priganja na tisoče znanstvenikov, umetnikov, mirovnikov po vsem svetu. Zagotovo se lahko prav Nobelovi nagradi zahvalimo za prenekateri blesteči izum v zadnjih 120 letih in nič ni videti, da bi se proces tudi v bodoče zaustavil.

Nobel si je zamislil, da skupina neodvisnih strokovnjakov vsako leto podeli nagrado za posebne dosežke na področju fizike in kemije (Kraljeva švedska akademija znanosti), medicine (Karolinški inštitut), književnosti (Švedska akademija), pravico do izbire Nobelovega nagrajenca za mir pa je dodelil Norvežanom, natančneje njihovemu parlamentu, ki v ta namen vsako leto imenuje petčlanski odbor.

Leta 1968 je švedska centralna banka ob svoji 300-letnici uvedla nagrado za ekonomske vede v spomin na Alfreda Nobela, ki jo danes nekako štejemo kot šesto Nobelovo nagrado, ki pa ne črpa financ iz Nobelove zapuščine. Ker je slednja nagrada sprožila številne negativne komentarje, so se pri skladu odločili, da novih nagrad poslej ne bodo več dopuščali.

Kakšna je nagrada in kako do nje

Nagrada je sestavljena iz treh delov: medalje, diplome in denarne nagrade. Medalje imajo premer 66 milimetrov in tehtajo približno 200 gramov, izdelane so iz čistega zlata. Na sprednji strani so reliefni portret Alfreda Nobela, njegovo ime ter letnici rojstva in smrti, podobe na zadnji strani se razlikujejo glede na panogo. Videz medalj je nespremenjen od leta 1902.

Poleg medalje prejme vsak dobitnik še Nobelovo diplomo, ki jo podeli švedski kralj. Močno okrašene listine oblikuje vsaka ustanova sama in so vsakič posebej unikaten izdelek, na diplomi je naveden tudi citat obrazložitve.

Osrednji del nagrade je seveda ček. Vsota se malenkostno razlikuje (odvisno od obresti, ki jih tisto leto prejme sklad), zadnjih nekaj let pa znaša okrog milijon evrov. Nagrajencu pravimo lavreat (tisti, ki je ovenčan z lovorjevim vencem).

Le zakaj med nagrajenimi panogami ni matematike, "kraljice znanosti"?

Praviloma te mora za nagrado nekdo predlagati. To je lahko ustanova, država oziroma njene službe, ugledne nacionalne oziroma mednarodne organizacije. Ko komisije prejmejo predloge, izberejo pet nominirancev, izmed katerih nato izberejo nagrajenca. Predlagan oziroma nominiran si lahko večkrat, število nominacij ti nagrade ne zagotovi oziroma te ne favorizira. V vsaki kategoriji je lahko več nagrajencev (največ trije), pri čemer dobi vsak - če jih je več - medaljo in diplomo, denarno nagrado pa si razdelijo.

Imena nagrajencev razglasijo v začetku oktobra, pred javno objavo nagrajenca pokličejo in ga povprašajo, ali nagrado sploh sprejme. Nagrajen je lahko le živ človek, čeprav je v zgodovini nekajkrat prišlo do zapletov, kot bomo popisali pozneje. Nagrade podelijo na svečani prireditvi 10. decembra, na dan, ko je Nobel leta 1896 umrl. Nobelov sklad oziroma ustrezni podeljevalci se lahko odločijo, da nagrade iz tega ali onega vzroka za tekoče leto sploh ne bodo podelili. Kar nekaj takih let je bilo, najpogostejši vzrok pa sta bili obe svetovni vojni.

Negodovanja

Nagrada je že od samega začetka vzbujala precej negodovanja. Nobelova osebnost je bila močno sporna. Ni se še otresel vzdevka trgovca s smrtjo, na dan je prihajalo vse več govoric o njegovem težkem značaju. Čeprav se je izdajal za pacifista, je bil vnet nasprotnik vsakršne demokracije, o sebi je imel visoko mnenje, sodobnike pa je najraje imenoval "šop dvonožnih opic"; ženskam, čeprav brez njih ni ne mogel in ne znal, pa je ogorčeno odrekal volilno pravico. Švedi so bili užaljeni, da morajo Nobelovo zapuščino deliti z drugimi narodi, drugi pa so bili za to, da denar delijo Švedi, saj je bil Nobel vendar državljan sveta, ki je po celem svetu imel tudi naložen denar. Verski fanatiki so kričali, da od človeka, ki je "prodal dušo hudiču", ni mogoče pričakovati nič dobrega, predstavniki znanstvenega sveta so izrazili dvom, da bodo nagrajenci izbrani pošteno.

Najbolj so bili glasni in užaljeni matematiki: le zakaj med nagrajenimi panogami ne bo tudi matematike, "kraljice znanosti"? Glede te Nobelove odločitve poznamo tri razlage, resnične ne bomo izvedeli nikoli. Po prvi je bilo krivo to, da je "njegova" Sofija ljubimkala z matematikom Gösto Mittag-Lefflerjem, sloviti matematik pa je s tem nečastnim dejanjem sprožil Nobelovo sovraštvo do "panoge". Druga različica je podobna: 17-letni Alfred se je zaljubil v Danko Ano Desry, to pa mu je pred nosom speljal čedni Franz Lemarges, matematik po poklicu. Tretja, najbolj verjetna razlaga je vendarle bolj racionalna in pravi, da je Nobel matematiko imel le za pomožno orodje pri raziskovanju in ne za popolno znanost.

image
Wikipedia Marie Curie je dobila dve različni Nobelovi nagradi, za fiziko in za kemijo.

Nagrajene družine

Doslej je Nobelove nagrade dobilo tudi šest otrok Nobelovih nagrajencev. Eden, Lawrence Bragg, je leta 1915 osvojil nagrado za fiziko skupaj z očetom Williamom.

Družina Curie je skupaj prejela štiri Nobelove nagrade, peto je "pridobila" s poroko. Dve različni nagradi je dobila Marie Curie, ki je doslej edina ženska s tem dosežkom: Nobelovo nagrado za fiziko si je leta 1903 delila s soprogom Pierrom, leta 1911 je prejela še nagrado za kemijo. Njuna najstarejša hči Irena je leta 1935 prejela nagrado za kemijo skupaj s soprogom Pierrom Joliotom. Druga hči Eve, ki se edina v družini ni odločila za kariero v znanosti, se je poročila s Henryjem Richardsonom, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1965, ko je načeloval Unicefu.

image
Wikipedia Nenavadna kombinacija je uspela Američanu Linusu Paulingu, ki je bil leta 1954 nagrajen za kemijo, leta 1962 pa za mir.

Šved Gunnar Myrdal je bil leta 1974 prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo, osem let kasneje pa je njegova soproga Alva dobila Nobelovo nagrado za mir.

Že umrli in prisilno odsotni nagrajenci

Statut Nobelovega sklada od leta 1974 ne predvideva posmrtnih nagrad. Pred to spremembo sta Nobelovo nagrado posthumno dobila dva človeka.

Prvi je bil leta 1931 Šved Erik Axel Karlfeldt, ki je po smrti dobil nagrado za književnost. Nekdanji generalni sekretar ZN, Šved Dag Hammarskjöld, je leta 1961 umrl v strmoglavljenju letala, njegovo Nobelovo nagrado za mir so svojci dobili kasneje istega leta.

Leta 2011 je odbor za podelitev Nobelovih nagrad ugledno priznanje za medicino podelil Kanadčanu Ralphu Steinmanu, niso pa vedeli, da je tri dni pred objavo umrl. Nagrado so priznali.

Od začetka podeljevanja nagrad na slovesni podelitvi v Oslu ni moglo sodelovati pet prejemnikov. Vseh pet je dobilo Nobelovo nagrado za mir.

Nemški novinar in pacifist Carl von Ossietzky je bil leta 1935, ko je bil razglašen za dobitnika, v nacističnem zaporu. V zaporu sta bila v času, ko bi morala dobiti nagrado, še dva prejemnika ugledne nagrade za mir - ruski disident Andrej Saharov leta 1975 in kitajski oporečnik Liu Xiaobo leta 2010.

image
Epa Kitajski oporečnik Liu Xiaobo leta 2010 ni mogel prejeti Nobelove nagrade za mir, ker je bil zaprt.

Nekdanji poljski predsednik Lech Walesa leta 1983 ni prišel po nagrado, ker se je bal, da mu po odhodu iz Poljske ne bodo dovolili vrnitve v domovino. Iz tega razloga v Oslo leta 1991 ni prišla tudi mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi, čeprav so ji zagotovili, da se bo lahko vrnila v Mjanmar.

Kdo je nagrado zavrnil

Le malo je junakov, ki so Nobelovo nagrado odklonili. Pravzaprav sta taka, ki sta se nagradi prostovoljno odrekla, le dva, nekaterim pa so odločitev narekovali diktatorski politični režimi v njihovih državah.

Leta 1964 je Nobelovo nagrado za književnost zavrnil francoski filozof in pisatelj Jean-Paul Sartre, ki je načelno odklanjal kakršnokoli sprejemanje nagrad in priznanj. "Še zdaleč ni enako, če svoja dela podpisujem kot Jean-Paul Sartre ali kot Jean-Paul Sartre, dobitnik Nobelove nagrade. Vsak resen pisatelj mora zavrniti možnost, da ga pretvorijo v institucijo, pa čeprav bi to bilo na najbolj časten način, kot je to v tem primeru ..." je Francoz napisal Švedski akademiji. Šušlja se, da je čez čas Nobelov sklad potihoma vendarle vprašal, ali mu kljub vsemu pripada kaj denarja ...

Nekaj številk o Nobelovi nagradi
• Doslej je prepričljivo največ Nobelovih nagrad odšlo v ZDA, skoraj polovica znanstvenih nagrad (za fiziko, kemijo in medicino) prihaja od tam. Sledijo Nemci, Britanci in Francozi.
• Nobelovi nagrajenci rojstni dan največkrat praznujejo 28. februarja in 21. maja. Ste morda med srečneži - potencialnimi osvajalci nagrade?
• Povprečna starost vseh nagrajencev je 59 let, mlajši dobijo nagrado znanstveniki, starejši pa so nagrajenci za mir in književnost.
• Najmlajši dobitnik nagrade v znanstveni disciplini je bil avstralsko-britanski fizik Lawrence Bragg, ki je bil leta 1915 star komaj 25 let, sploh najmlajša pa leta 2014 takrat 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj.
• Najstarejši nagrajeni znanstvenik je Američan Raymond Davis Jr., ki je leta 2002 dobil nagrado v starosti 88 let, še starejši je bil ekonomist Leonid Hurwicz, ki je bil nagrajen v starosti 90 let.
• Ženske so v podrejenem položaju, kar je v določeni meri razumljivo, saj nagrajevane panoge praviloma veljajo za bolj moške. Kljub temu zgolj slaba petina ženskih nagrajenk vzbuja začudenje. Se morda Nobelov sklad drži načel svojega utemeljitelja?
• Doslej je bilo podeljenih 910 Nobelovih nagrad posameznikom in 27 nagrad različnim organizacijam oziroma institucijam.
• Ker lahko Nobelovo nagrado v posameznem letu na enem področju dobijo tudi trije odlikovanci, bomo tisočico dočakali že čez nekaj let.

Leta 1973 je nagrado zavrnil vietnamski politik Le Duc Tho, ki je nagrado dobil skupaj s Henryjem Kissingerjem za zaključek vojne v Vietnamu. Nagrado je zavrnil, saj je trdil, da se vojna še ni končala in da nagrade zato ne more sprejeti. Kissinger jo je, seveda, rad sprejel.

V znanstvenih disciplinah se nagrada praviloma ne zavrne, če ne upoštevamo čudnih časov v nacistični Nemčiji, ko je Adolf Hitler Nemcem prepovedal sprejeti nagrado. S tem so bili prizadeti Richard Kuhn (kemija, 1938), Adolf Butenandt (kemija, 1939) in Gerhard Domagk (medicina, 1939). Diplomo in medaljo so sicer prejeli po vojni, denar pa jih ni več čakal. Nagrado za književnost je leta 1958 moral zavrniti tudi Boris Pasternak, ki so ga v to prisilile sovjetske oblasti.

Kdo jo je prejel dvakrat

Le štirje znanstveniki so doslej prejeli po dve Nobelovi nagradi. Američan John Bardeen je dobil dve za fiziko (1956 in 1972), britanski biokemik Frederick Sanger dve za kemijo (1958 in 1980). Nenavadna kombinacija je uspela Američanu Linusu Paulingu, ki je bil leta 1954 nagrajen za kemijo, leta 1962 pa za mir. Najbolj slavna med vsemi dvakratnimi nagrajenci je zagotovo Marie Curie, leta 1903 nagrajena za fiziko, osem let pozneje še za kemijo.

Anketa

Se boste lotili priprave domače ozimnice?

Sudoku