Na Okrešlju, priljubljeni planinski in izletniški točki nad Logarsko dolino, se piše nova zgodba

Zvezdana Bercko, 12.9.2020
Pd Celje Matica

Že prihodnje poletje naj bi na pogorišču Frischaufovega doma stala nova, sodobna planinska koča.

Na Okrešlju se bo, če se le ne bo kaj zapletlo, že prihodnje leto spet dalo prespati. Vse je namreč pripravljeno za gradnjo novega doma, ki bo nadomestil pred slabim letom pogoreli Frischaufov dom. Kaj natančno se je v začetku lanskega novembra dogajalo na Okrešlju, še vedno ni povsem jasno, saj požara v tistih oblačnih in meglenih dneh nihče ni opazil. Šele ko so po družbenih omrežjih 7. novembra začele krožiti fotografije naključnih planincev, ki so videli pogorišče, so v Planinskem društvu Celje - Matica ugotovili, da so ostali že brez druge koče, saj je dve leti pred tem do tal pogorel tudi Kocbekov dom na Korošici. Na Korošici je bila kriva neprevidnost planinke, ki je namesto vode zavrela špirit, dom na Okrešlju pa naj bi zagorel zaradi napake na električni napeljavi.

image
Andraž Purg Pri prevozu materiala za gradnjo novega doma je na pomoč priskočila Slovenska vojska.

Od priljubljenega doma, ki ga je lani obiskalo 25 tisoč planincev, so ostali le ožgani tramovi. A celjski planinci niso stali križem rok. Čeprav jih je letos ovirala epidemija koronavirusa, so pogorišče temeljito očistili, nato so postavili hiško za delavce in oskrbnika ter Okrešeljsko plažo z mizami in klopmi, kjer tudi to sezono gostijo številne obiskovalce, ki uživajo v lepotah visokogorja.

V amfiteatru sredi gora

Za to se na Okrešlju ni treba povzpeti na vrhove, saj je ledeniška krnica na višini 1396 metrov kot amfiteater, obkrožen s stenami in vrhovi. Proti severovzhodu in vzhodu lepo vidimo Logarsko dolino, desno nad njo pa skupino Krofičke in Ojstrico; na jugu se zvrstijo ostenja in vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in Rink, od katerih se pomika razgled proti Savinjskemu sedlu ter naprej proti severu na Mrzlo goro in gorski greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino. Ljubitelji gora se lahko ure in ure sprehajajo po sami krnici, eni najlepših v naših Alpah. Kdor želi višje, izbere eno od dobro varovanih poti na okoliške vrhove. Okrešelj je izhodišče za vzpone na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro.

Johannes Frischauf zaljubljen v slovenske planine
Tudi novi dom na Okrešlju se bo imenoval po Johannesu Frischaufu, avstrijskem matematiku in geodetu, alpinistu, velikem poznavalcu slovenskih planin in prijatelju Slovencev. Rodil se je 17. septembra 1837 na Dunaju. Po končani srednji šoli je na univerzi študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1861 doktoriral. Leta 1863 je postal privatni docent na dunajski univerzi, leta 1866 pa profesor na univerzi v Gradcu. Vseučiliški pouk iz svoje stroke je razširil s tem, da je vanj sprejel tudi teorijo števil, projektivno in absolutno matematiko. V letih 1864-1919 je objavil več knjig in razprav, ki so obravnavale probleme astronomije, čiste matematike, geometrije in kartografije.
Frischaufovo poglavitno delo je bilo posvečeno kartografiji. Od leta 1868 je sistematično obiskoval in opisoval gorovja na Hrvaškem in v Črni gori ter slovenske Alpe, zlasti Kamniško-Savinjske. Sodeloval je s slovenskimi planinci in zavračal germanizatorska prizadevanja nemške planinske organizacije. Skrbel je za postavljanje planinskih koč v Savinjskih Alpah, kjer je postavil tri koče. Frischauf je v Kamniško-Savinjskih Alpah poiskal in markiral mnogo poti, določil veliko višin in o tem pisal obširne članke. Leta 1893 ga je Slovensko planinsko društvo imenovalo za častnega člana. Umrl je 7. januarja 1924 v Gradcu.
image
Andrej Petelinšek Takšen je bil stari Frischaufov dom na idilični lokaciji pod vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp.

Za dostop do Okrešlja je od konca ceste v Logarski dolini mimo slapu Rinka in izvira reke Savinje potrebna dobra ura hoda. Prvo kočo na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo; leta 1907 jo je pomladanski plaz z Mrzle gore porušil. Še istega leta je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu nov dom, ki so ga slovesno odprli 2. avgusta 1908 in poimenovali po dr. Johannesu Frischaufu, profesorju na graški univerzi, neutrudnem oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev. Dom je bil večkrat prenovljen, nazadnje v letih 1998-2000 v okviru ekološke sanacije planinskih koč.

Zdaj pa je Okrešelj pripravljen na začetek nove zgodbe. Planinsko društvo Celje - Matica, ki je lastnik doma, je konec julija pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega doma, ki ga je zasnoval arhitekt Rok Bordon. Nova koča bo imela nekaj ležišč manj kot stara, bo pa sodobnejša, večji bodo tudi kuhinja in pomožni prostori.

V letošnjem poletju so že opravili pripravljalna gradbena dela, čez zimo pa bodo izbrali glavnega izvajalca, da bi lahko z deli pričeli spomladi, ko bodo vremenske razmere na tej nadmorski višini to dopuščale.

Pomoč Slovenske vojske

K začetku dobre zgodbe je pripomogla tudi Slovenska vojska, ki je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije v samo enem dnevu s skoraj 40 helikopterskimi naleti na Okrešelj prepeljala 25 ton cementa, 14 ton armaturnih mrež in drugega betonskega železa za temeljno ploščo. "Za prevoz do Okrešlja, pri katerem smo premagovali 650 višinskih metrov, smo potrebovali šest minut in 30 sekund. Najtežji del je bilo odlaganje gradbenega materiala, saj je na vrhu zelo omejen prostor. Ker delamo v visokogorju, kjer je treba paziti na veliko različnih okoliščin, smo morali biti ves čas maksimalno zbrani," je o delu pri gradnji na Okrešlju povedal podpolkovnik Igor Lanišnik, poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske. Pri delu je sodelovala širša ekipa. Poleg dveh pilotov so pri prevozih pomagali še dva tehnika letalca in gorski vojaški reševalec, saj je moral biti tovor varno in kakovostno pripet.
Ena najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorništva
Okrešelj se je zapisal tudi v črno zgodovino kot prizorišče najhujše nesreče slovenskih gorskih reševalcev in ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorništva sploh. Med rednim helikopterskim usposabljanjem v ostenju Turske gore nad Okrešljem je 10. junija 1997 življenje izgubilo pet alpinistov, izkušenih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž.
Večina drugih reševalcev, ki so vajo že opravili, je posedala na travniku na Okrešlju, ko jih je zmotil nenadno zelo pojačan ropot helikopterja, ki je letel z nenavadno veliko hitrostjo. Nekateri so tudi videli, kako je z delovišča v steni padla oranžna gmota. Upanje, da je padel le kos opreme, je kmalu ugasnilo.
"Ležali so negibno. Klobčič zmaličenih teles, štirje še vedno povezani z usodno vrvico sidrišča, eden je ležal sam kakih trideset metrov višje. Nepopisen prizor. Pet mrtvih gorskih reševalcev. In široka krvava sled na snežišču, po katerem so po padcu čez steno drseli zadnje metre svoje poti. Brez natančnega pregleda je bilo jasno, da nikomur ni pomoči," je v knjigi Tragedija v Turski gori dogajanje nad Okrešljem opisal zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin.
Po več mesecih preiskav in simulacij je obveljalo, da je bila nesreča, ki je globoko zarezala v vrste slovenskih gorskih reševalcev, posledica spleta nesrečnih okoliščin, vsaj del vzrokov za nesrečo pa je mogoče pripisati tudi nepopolni opremi takratne reševalne službe in nedoslednostim pri organizaciji vaje.

Dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Planinsko zvezo Slovenije sicer traja že več kot 20 let. "Najprej je vojska s pomočjo helikopterjev prevažala material in opremo za urejanje planinskih poti. V zadnjem času smo to odlično sodelovanje razširili še na helikopterske prevoze materiala in opreme za ekološke in energetske sanacije planinskih koč. Tako je vojska letos opravila že več naletov za potrebe markacistov. Na leto vojska opravi približno 30 ur helikopterskih naletov, kar je za upravljavce planinskih koč zelo dragocena pomoč. Za prevoz materiala za novo planinsko kočo na Okrešlju smo dobili še dodatnih deset ur. Naleti helikopterja so za društva brezplačni in so formalno urejeni v sklopu sodelovanja med ministrstvom za obrambo in nevladnimi organizacijami. V zameno poskuša PZS Slovenski vojski pomagati na področjih, kjer lahko, na primer omogoča brezplačno prenočevanje v planinskih kočah za pripadnike SV na delovnih akcijah. Zavedamo se, da bi bila izgradnja planinskega doma na taki lokaciji brez helikopterskih naletov skoraj nemogoča, zato se Slovenski vojski za dosedanjo pomoč zahvaljujemo," je povedal generalni sekretar PZS Matej Planko.

Helikopter 650 višinskih metrov do Okrešlja premaga v šestih minutah in 30 sekundah
image
Pd Celje Matica Od nekdanjega doma so ostali le ožgani zidovi.

Zbiranje sredstev se nadaljuje

Na Planinski zvezi Slovenije so že ves čas aktivno vpleteni v iskanje rešitev za izgradnjo koče na Okrešlju in tudi na Korošici, kjer je dom pogorel oktobra 2017. "V proračunu PZS za leto 2018 smo za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici namenili 20 tisoč evrov, v letu 2019 pa smo po sklepu skupščine PZS s plačilom članarine zbirali po en evro od vsakega polnoletnega člana PZS. Na ta račun smo zbrali dobrih 45 tisoč evrov. Z zbiranjem namenskih sredstev za izgradnjo novih planinskih domov nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Skupaj z zbranimi sredstvi v letu 2020 bo PZS za namen obnove planinskih koč na Korošici in Okrešlju prispevala več kot 100 tisoč evrov," je dodal Matej Planko.

image
Grzs Gorski reševalci se vsako leto ob obletnici nesreče poklonijo ponesrečenim prijateljem.

​Če bi želeli pomagati pri novogradnji, lahko to storite z nakazilom na TRR 0510 0801 6743 162 (pri Abanki Celje) ali s SMS-sporočilom na 1919 (geslo: OKRESELJ5), s katerim boste darovali pet evrov. Dom na Korošici lahko pomagate zgraditi z donacijo na TRR 0510 0801 5958 723 (pri Abanki). Namen: prispevek za izgradnjo novega doma na Korošici, sklic: 00 005.

Anketa

Se boste lotili priprave domače ozimnice?

Sudoku