Koronakriza je tudi priložnost za ureditev osebnih financ. Tukaj je nekaj nasvetov

seniorji.info, 20.1.2021
Shutterstock

Dogodki leta 2020 so močno vplivali na skoraj vse vidike našega življenja – tudi na naše finance. Mnogim so se prihodki zmanjšali ali so ostali celo brez njih. A finančno načrtovanje je pomembno v dobrih in slabih časih – v zadnjih še toliko bolj, saj kriza prinaša negotovost in slabše razmere na trgu dela, zato sta načrtovanje in nadzor nad denarjem izjemno pomembna.

Z urejenimi financami smo bolj samozavestni in se lažje spopademo z morebitnimi težavami poudarjajo na ZPS, zato so pripravili nekaj praktičnih nasvetov za potrošnike – in sicer kako ter zakaj je pomembno načrtovati.

Prvi korak pri finančnem načrtovanju je natančen pregled mesečnih stroškov – njihova sestava in višina: hrana, položnice, krediti, prevoz ...

Če stroške že redno beležite, boste imeli s pripravo finančnega načrta bistveno manj dela. Pregled nad stroški vam omogoča, da nekatere zmanjšate (npr. zamenjate ponudnika električne energije ali banko), nekatere pa morda v celoti ukinete (nepotrebno trošenje za stvari, ki vam v resnici ne izboljšajo življenja).

V načrt vključite tudi enkratne večje izdatke, ki vas čakajo letos, kot so registracija vozila, počitnice, nakup oblačil in obutve, ter tiste, ki se pojavijo na vsakih nekaj let, kot so nakup avtomobila, obnova kuhinje ali kopalnice. Če takšni večji nakupi letos še ne bodo prišli na vrsto, vseeno vsak mesec nekaj evrov namenite za njihovo pokritje v prihodnosti: s 50 evri na mesec boste prihranili 600 evrov na leto, v petih letih pa tri tisočake.

Pri tem je pomembno, da denar za srednjeročne cilje hranite ločeno: na varčevalnem računu, sklenite obročno varčevanje, manjše zneske lahko hranite tudi v posebni ovojnici – bistveno je, da je denar ločen od vašega bančnega računa, ki ga uporabljate za redno plačevanje.

Mesečne stroške ima popolnoma pod nadzorom četrtina vprašanih
Rezultati spletne ankete, ki so jo na ZPS izvedli konec preteklega leta, v kateri so potrošnike spraševali, kako si s člani gospodinjstva delijo stroške, za katere stroške porabijo največ denarja in ali načrtujejo mesečne in letne stroške. Da imajo mesečne stroške popolnoma pod nadzorom, je ocenila četrtina vprašanih, levji delež pa jih redno ali vsaj delno načrtuje. Le 11 odstotkom vprašanim se niti sanja ne, kakšni so ali bodo njihovi mesečni izdatki. A kot kažejo rezultati ankete potrošniki, občutno manj načrtujejo izdatke na letni ravni – tretjina jih prav nič ne načrtuje, 57 odstotkov jih načrtuje večino stroškov, vse pa le desetina.

Postavite si finančne cilje

Kaj želim oziroma potrebujem, koliko me bo stalo in kdaj naj bo cilj izpolnjen. Prvi finančni cilj naj bo oblikovanje zlate rezerve, druge postavite po potrebi. Če veste, da boste čez pet let morali zamenjati avto, zanj pa ste pripravljeni odšteti deset tisočakov, morate prihraniti dva tisočaka na leto, če se za nakup ne želite zadolžiti.

Tudi za druge nakupe naredite izračun, če varčujete ali vlagate, pa upoštevajte še obresti ali druge oblike dobička, ki jih boste morebiti deležni.

Zlata rezerva – prihranki za slabe čase

Izračun mesečnih in letnih stroškov je tudi podlaga za izračun, koliko časa lahko v primeru izgube prihodkov živite od svojih prihrankov. Priporočljivo je, da prihranjeni znesek omogoča pokritje nujnih mesečnih (in letnih) stroškov za vsaj tri mesece (v idealnem primeru za 12 mesecev).

Če na mesec porabite 1000 evrov in imate na varčevalnem računu pet tisočakov, je rezerve kar nekaj. Zlata rezerva je namenjena tudi pokritju nepričakovanih stroškov, vendar je pri tem pomembno, da po nakupu denar z varčevanjem čim prej vrnete »v fond zlate rezerve«. Pomembno je, da je denar hitro dostopen, na primer na varčevalnem računu, ne pa v obliki večletnega depozita.

Beleženje stroškov, načrtovanje in prihranki močno zmanjšajo finančni stres, presenečenj je manj oziroma se z njimi bistveno lažje spopadete.

Osnovno pravilo varčevanja, da vsaj desetino prihodkov namenite sebi, pomeni, da jih namenite za varčevanje.

Ali lahko iz krize potegnemo tudi kaj dobrega?

Kriza lahko pozitivno vpliva na naše ravnanje z denarjem in poveča našo gospodarnost. V času, ki na področju financ narekuje večjo previdnost, lahko v veliki meri opustimo nepotrebne nakupe, na splošno trošimo manj, poskusimo zmanjšati dolgove oziroma se ne zadolžujemo dodatno.

Številni se odločajo za lokalne nakupe in s tem podpirajo svojo okolico, sosede, prijatelje, lokalno skupnost. Kriza v mnogih spodbudi tudi zavedanje, da niso toliko pomembne materialne stvari, temveč čas, preživet s tistimi, ki jih imamo radi.