Kolesarski navdušenci, sklenili bomo obroč okoli Pohorja. Prijavite se!

Zmago Gomzi, 16.4.2019
Arhiv Vestnika

Na 150 kilometrov dolgi progi so udeleženci iz vse Slovenije poganjali pedala že štiridesetkrat, tudi letos jih bodo. V čast Pohorskega bataljona, dneva državnosti, zaradi zabave in druženja.

Kolesarsko društvo Branik iz Maribora bo v spomin na padli Pohorski bataljon in ob dnevu državnosti 22. junija priredilo že 41. rekreativni maraton Okoli Pohorja. Prva tovrstna prireditev pod nazivom Kolesarski maraton Pohorski bataljon s startom in ciljem na Trgu svobode je bila v nedeljo, 24. junija 1979. Najstarejše rekreativne kolesarske prireditve pri nas se je udeležilo približno 1400 kolesarjev in kolesark z vseh koncev in krajev Slovenije, ki so poganjali pedala na približno 150 kilometrov dolgi progi okoli Pohorja. Po maratonu je vsak kolesar dobil spominsko kolajno, ki jo je zasnoval akademski kipar Slavko Tihec.

Na izbiro štiri dolžine proge

Zanimanje za rekreativno kolesarjenje je z leti naraščalo, k čemur so prispevale tudi kolesarske sekcije, ki so jih ustanovili v domala vseh večjih podjetjih, in leta 1982 se je maratona - do podatka smo se dokopali v arhivu Večera - udeležilo rekordnih 2654 kolesarjev.

image
Neznan
Predprijave za maraton
Rekreativni kolesarji se bodo v soboto, 22. junija, že enainštiridesetič podali na turistično kolesarjenje na 147, 72, 50 in 30 kilometrov dolgih progah okoli Pohorja. Vsak udeleženec maratona bo ob prevzemu startne številke prejel kolesarski dres, vrečko z darili sponzorjev, spominsko medaljo in topel obrok s pijačo. Poskrbljeno bo tudi za pester spremljevalni in animacijski program za vse generacije. Več informacij najdete na www.okolipohorja.si. Ne zamudite predprijav z ugodno ceno startnin!

"Ja, maraton je bil v tistih letih kolesarski praznik Maribora," se je, kadar je tekla beseda o maratonu, rado utrnilo maja 2016 preminulemu Lojzetu Fajdigi, pobudniku maratona, očetu mariborskega kolesarstva, dolga leta predsedniku KD Branik in predsedniku organizacijskega odbora prireditve. Do leta 1997 je maraton potekal na približno 150-kilometrski progi, leta 1998, ob 20. prireditvi, pa so prireditelji, da bi privabili čim več kolesarjev, ob najdaljši uvedli še tri proge, dolge 30, 50 in 72 kilometrov.

"Število kolesarjev na našem maratonu se je iz leta v leto spreminjalo, odvisno tudi od vremena, po osamosvojitvi Slovenije pa so začela usihati večja mariborska podjetja in z njimi so ugasnile tudi kolesarske sekcije. Osip udeležencev je bil zelo velik," se spominja 69-letni Branko Rokavec, dolgoletni sekretar KD Branik in v mladosti tudi zagnan kolesar. "Med študijem v Ljubljani sem treniral judo, ko sem se vrnil v Maribor, sem zaradi težav s hrbtenico začel kolesariti. Kupil sem si športno kolo Senior, in ko sem v Večeru opazil oglas, da v KD Branik vpisujejo kolesarje, sem se udeležil zbora in tedaj spoznal tudi predsednika KD Branik Lojzeta Fajdigo. Pregovoril me je, da se včlanim v društvo, in pridružil sem se rekreativni skupini z željo, da kolesarim tudi na maratonu Okoli Pohorja. Leta 1981, ko je bil tretji, sem že bil na startu," pojasni Rokavec.

Nekateri so progo premagali na ponijih

Sogovornik se spominja, da so udeleženci na prvih prireditvah imeli različna kolesa. "Največ jih je bilo avstrijske izdelave, pa mestnih koles in tudi ponijev ni manjkalo. Cesta okoli Pohorja je bila asfaltirana, le nekaj kilometrov med Vitanjem in Doličem je bila makadamska in tam je marsikomu spustila zračnica, meni celo trikrat. V domala vsakem kraju so kolesarje pričakali domačini, jim ponudili okrepčilo, tudi gostilne ob cesti so vabile na pijačo in malico. Spomnim se, da so zadnji kolesarji na cilj prikolesarili okoli 20. ure. Ko sem na cilju dobil medaljo, sem bil zelo ponosen, bila je prva v mojem življenju. Takrat start in cilj maratona nista bila samo v Mariboru, bili so v vseh večjih krajih okoli Pohorja, tako da se je okoli Pohorja ustvaril kolesarski obroč. Zaradi tega tudi ni bilo natančne evidence števila udeležencev, menda naj bi jih na enem od maratonov bilo blizu 4000, a številka ni preverljiva," še doda Rokavec, ki je maraton prekolesaril več kot desetkrat in bi ga še večkrat, če ga Lojze Fajdiga ne bi vključil v organizacijski odbor prireditve. "Zaupal mi je vodenje spremstva kolesarjev, tako da sem se na čelu kolone vozil v spremljevalnem avtomobilu ali na motorju. To nalogo opravljam še sedaj."

Z Večerom nov veter

V preteklosti so bili starti in cilji maratona na različnih lokacijah, denimo pod Pohorsko vzpenjačo, na Lentu, na parkirišču pri Marlesu, ob Limbuškem nabrežju, največkrat pa na Trgu svobode. Tukaj bosta start in cilj tudi letos. "Pred dvema letoma smo začeli sodelovati s časopisno hišo Večer, ki skrbi za marketing in prijave na maraton, zapihal je nov veter in zanimanje za maraton se povečuje," z zadovoljstvom pove Rokavec, ki ne pozabi opozoriti tudi na varnost. "Na dosedanjih maratonih se je kljub dobro organizirani varnosti na progi in ob njej zgodilo nekaj nesreč, tudi s hujšimi posledicami, na srečo nobena s smrtjo. Kolesarji se morajo zavedati, da je Pohorski maraton rekreativna, družabna prireditev in ne tekmovanje."

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?