Kako dobro poznate hrvaške otoke v Jadranskem morju? Zbrali smo nekaj zanimivosti
Ob hrvaški obali Jadranskega morja leži vsega skupaj 1244 otokov, otočkov in čeri. Tako kot se razlikujejo po velikosti, se hrvaški otoki razlikujejo še po marsičem: vegetaciji, obali, razvitosti, turistični ponudbi in drugem. Zato je zelo nehvaležno reči, kateri med njimi je najlepši, kajti na vsakem od njih se najde kaj privlačnega, in o okusih se navsezadnje ne razpravlja.
Zato vam ne bomo predstavili najlepših jadranskih otokov, temveč se bomo osredotočili na druge zanimivosti: največjega, najmanjšega, najdaljšega, najbolj oddaljenega, najbolj zelenega in podobno…
Največja: Krk in Cres
Z nazivom največjega hrvaškega otoka se ponašata kar dva, soseda Krk in Cres. Dolgo je za največjega veljal Krk, a v začetku 21. stoletja so strokovnjaki ugotovili, da oba merita enako – natanko 405,78 kvadratnega kilometra. Krk sodi med najbolj priljubljene dopustniške cilje na Hrvaškem. Ponaša se s privlačnimi, urejenimi in čistimi plažami, od katerih jih je kar 14 označenih z modro zastavo. Na svoj račun pa na Krku pridejo tudi ljubitelji aktivnega dopusta in uživanja v naravi, saj je na otoku urejenih preko 300 kilometrov kolesarskih in pohodniških stez. Cres je na splošno manj turističen od sosednjega Krka, a to ne pomeni, da turisti na njem nimajo kaj početi. Veliko možnosti je za športne dejavnosti, najdejo pa se tudi naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti. Skupaj z gastronomsko ponudbo je Cres prijeten kraj za oddih od napornega vsakdana.
Najmanj prebivalcev: Ošljak
Za najmanjšega izmed naseljenih hrvaških otokov velja Ošljak v Zadrskem kanalu. Njegova površina meri 0,332 kvadratnega kilometra, obala je dolga vsega 2,41 kilometra, najvišji vrh pa doseže 89 metrov nad morjem. Na otoku v naselju Ošljak živi 29 prebivalcev, kar je prav tako najmanj med vsemi otoki, trajekt pa v pristanišče pride štirikrat dnevno in odpelje ljudi po opravkih na sosednje otoke. Na Ošljaku namreč nimajo ne trgovine, ne zdravnika, ne pošte. Pošiljke dobivajo enkrat ali dvakrat na teden.
Najbolj zelen: Mljet
Mljet je najbolj gozdnat in zelen, zato za marsikoga tudi najlepši jadranski otok. Kar 70 odstotkov površine otoka prekriva gozd, najbolj razširjene vrste so alepski bor, pinija in hrast črnika. Zahodni del otoka je zavarovan kot narodni park, predvsem zaradi edinstvene panorame razčlenjene obale, klifov ter Velikega in Malega jezera, slanih jezer, ki sta bili še pred približno dvema tisočletjema sladkovodni. Z morjem sta povezani skozi Solinski kanal, ker pa sta manj valoviti, je v njiju voda vedno za nekaj stopinj toplejša kot v morju. Na Velikem jezeru stoji tudi ena od značilnosti otoka, benediktinski samostan sv. Marije s cerkvico iz 12. stoletja. V narodnem parku gozd prekriva kar 90 odstotkov površine.
Najbolj oddaljen: Palagruža
Otočje Palagruža leži sredi Jadranskega morja. Deset otočkov, 68 navtičnih milj južno od Splita, je celo bliže italijanski obali kot hrvaški. Največji otok v skupini je Vela Palagruža, na kateri stoji svetilnik, obdajajo pa jo Mala Palagruža, Kamik, Tarmuntona, Pupak, Kunj, Baba in Gaće, okoli katerih se je treba izogibati plitvinam in čerem. Tri navtične milje jugovzhodno leži najjužnejša kopna točka Hrvaške, otoček Galijula, okoli katerega so namerili najvišje nevihtne valove na Jadranu, visoke kar devet metrov.
Najsrečnejši: Rab
Že stari Rimljani so otok na koncu Kvarnerja imenovali Felix Arba (srečni otok), najverjetneje zaradi njegovih naravnih bogastev in visoke razvitosti. Ta slogan turistični delavci na otoku gojijo še danes, saj je zaradi različnih podnebnih vplivov na otoku na več načinov mogoče najti srečo. Medtem ko je njegova vzhodna obala zaradi burje nepristopna in pusta, se na južni strani kaže povsem drugačna podoba. Posebno glavno mesto otoka, srednjeveški Rab s svojimi značilnimi štirimi cerkvenimi zvoniki, je prava zakladnica zgodovine. Prebivalci jo obujajo s prireditvami, kot sta Rapska fjera in Rapske viteške igre, ki vsako leto privabijo številne turiste.
Najbolj šarmanten: Brač
Med drugimi priljubljenimi cilji jadralcev se sramežljivi Brač kar nekako izgubi, zato na njem še ni tako masovnega turizma in je ohranil dalmatinski šarm, ki ga drugod ni več najti. Sploh severna stran je zaradi razgibane obale in močnih vetrov manj gostoljubna. Lahko bi rekli, da je Brač prikaz Dalmacije, kakršna je bila nekoč. Slikovita mesteca, pristni muzeji, premišljeno načrtovane tematske poti in gastronomske poslastice ponujajo obiskovalcem največ, kar lahko dobijo turisti – spontana doživetja v lokalnem okolju.
Najbolj zanimiv za potapljače: Vis
Vis je priljubljen cilj jadralcev iz več razlogov. Čudovite plaže, kot so Srebrna plaža, Stiniva, Stončica ali Rukavca, vabijo h kopanju v kristalno čistem morju, mesti Vis in Komiža ter notranjost otoka pa izžarevajo barve, okuse in vonje Sredozemlja. Poleg naravnih lepot pa je Vis zanimiv tudi zaradi svoje burne preteklosti. Med drugo svetovno vojno so tukaj najprej imeli bazo Italijani, nato pa so ga zavzeli zavezniki in na njem zgradili letališče. Tako lahko potapljači v morju okoli Visa še danes vidijo ostanke kakih 30 letal, v glavnem bombnikov in lovcev iz druge svetovne vojne. Tehnično zahtevne potope vodijo vodniki iz lokalnih potapljaških agencij, potapljaški navdušenci pa lahko med drugim občudujejo skoraj popolnoma ohranjen bombnik B-17G, ki velja za eno najbolje ohranjenih letalskih razbitin na svetu.
Največja skupina: Kornati
V srednji Dalmaciji, južno od Zadra in zahodno od Šibenika, leži v morju skupina približno 150 otokov in otočkov s skupnim imenom Kornati. Poimenovani so po največjem med njimi, otoku Kornat, med večjimi pa so še Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Etimologi menijo, da je ime Kornati nastalo iz latinske besede corrimare, ki pomeni razsuti, razpršeni. Nekateri med njimi so bili naseljeni že v kameni dobi, zanimivo pa je, da danes na otokih ni stalnih naselij. Manjše skupine občasno naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.
Zadrski arhipelag: svet zase
Čudežni svet zadrskih otokov je svet še ne odkrite lepote, čistega morja in nedotaknjene narave. Pag, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Silba, Olib, Molat, Premuda, Ist, Iž, Sestrunj, Rivanj, Rava, Zverinac, Vir, Vrgada so le nekateri od nekaj več kot 200 otokov, otočkov in čeri, ki se v štirih nizih raztezajo vzporedno z obalo, najrazličnejših oblik in velikosti, poseljeni ali zapuščeni, turistično razviti ali še neodkriti. Arhipelag je idealen za vse vrste aktivnosti na morju in pod morjem, s svojim plovilom pa boste zagotovo našli varno zatočišče v več kot 50 večjih in manjših lukah, na urejenih sidriščih in v zaščitenih zalivih. Notranjost otokov boste najbolje spoznali med sprehajanjem po pešpoteh in planinskih stezah ali med kolesarjenjem po urejenih kolesarskih progah.
Ugljan, zeleni otok nasproti Zadra, s kopnim povezujejo pogoste trajektne in ladijske linije. Nad otokom kraljuje trdnjava sv. Mihovila, s katere se odpira nepozaben pogled na ves zadrski arhipelag. Mesteca Kukljica, Kali, Preko in Ugljan se lahko pohvalijo z dolgo ribiško in turistično tradicijo, otoške marine, varne luke in lučice s sredozemskim pridihom pa bodo z veseljem sprejele vaše plovilo. Pašman, oazo miru in tišine, z otokom Ugljanom povezuje most nad prelivom Ždrelac, z Zadrom in Biogradom pa trajektne povezave.
Dugi otok je vsekakor eden najlepših jadranskih otokov. Na eni strani Dugega otoka je naravni park Telaščica, katerega zaliv je v davni preteklosti tvoril celoto s Kornatskim otočjem, na njegovi drugi strani pa stoji impozanten svetilnik Veli Rat, ki bdi nad slikovitimi zalivi Solišćica, Pantera in peščeno plažo Sakarun. Ribiška in turistična mesteca Sali, Božava, Luka in Savar povezuje panoramska cesta, s katere se ponuja nepozaben pogled na okolico ter neverjetne klife, visoke tudi do 160 metrov.
Pag je otok fascinantnih pokrajin z najbolj razčlenjeno obalo na Jadranu ter številnimi peščenimi in prodnatimi plažami, kilometre dolgimi nizkimi kamnitimi zidovi, prastarimi oljkami in opojnim vonjem žajblja. Njegovi zaščitni znaki so svetovno znani ovčji sir, jagnjetina, slovita paška čipka in sol, medtem ko je samo mesto Pag spomenik srednjeveškega urbanizma.
Iž je otok oljkarjev, ribičev in lončarjev, katerih veščine so se v nespremenjeni obliki ohranile iz starih časov. Severozahodna skupina otokov, ki jo sestavljajo Silba, Olib, Premuda, Ist, Škarda, Molat in številni drugi otočki, je arhipelag v malem. Tukaj lahko nastanjeni v zasebnih hišah pri prijaznih domačinih preživite oddih v miru in tišini ter pozabite na vsakdanje skrbi.
Iščete delo? Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam in posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču.
Delovati je začela prva posebna platforma za iskanje dela za upokojence, imenovana SeniorDela.si. Združevala bo starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetja ter fizične osebe, ki potrebujejo izkušene delavce. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da gre za eno prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela jo je ustanovila skupina posameznikov, ki se zavzema za detabuizacijo starosti, medgeneracijsko povezovanje in omogočanje enakih možnosti starejšim.
Podjetja iščejo delavce tudi med upokojenimi
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se trenutno več kot 50 odstotkov delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra. Tako pri nas kot v številnih evropskih državah beležimo zgodovinsko visoko raven zaposlenosti. Podjetja vedno bolj potrebujejo tudi kader za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči, medtem ko seniorji pogosto iščejo dodatni zaslužek in si želijo tudi po upokojitvi aktivnega vključevanja v družbo ter predajanja svojih bogatih izkušenj ter znanj mlajšim generacijam.
Statistični podatki kažejo, da nove oblike dela naraščajo tudi v Sloveniji. Vedno več se pojavljajo projektno delo, timsko delo s pisano paleto strokovnjakov različnih sposobnosti in kompetenc, pogodbeno delo in avtorsko delo. V Sloveniji imamo trenutno 645 tisoč upokojencev. Zdaj že bivša vlada je sicer v začetku leta za ublažitev posledic obsežnih bolniških odsotnosti zaposlenih ter karanten z interventnim zakonom povečala število ur, koliko lahko upokojenci delajo, in hkrati prejemajo pokojnino. Še dodatno sprostitev zakonodaje glede dela starejših je napovedala tudi nova vlada.
"Živimo v dolgoživi družbi, kar je in mora ostati dojeto kot velika pridobitev razvoja v prid vsemu človeštvu. Tretje življenjsko obdobje, čas po upokojitvi, zdaj pogosto traja tudi 30 let in več. S platformo SeniorDela.si želimo s pomočjo medgeneracijsko osveščenih podjetij in posameznikov seniorjem omogočiti nadaljevanje aktivnega vključevanja v družbo tudi na trgu dela, obenem pa omogočiti družinam in posameznikom pomoč ter medgeneracijsko podporo," pravi Pajek.
Za obliko sodelovanja in plačilo se dogovarjate sami
Poleg povezav in priložnosti, da na jesen življenja najdejo delo, pa portal posameznikom nudi tudi pomoč pri sklenitvi pogodb ter ogromno informacij o tem, koliko lahko senior dela, kakšne vrste pravnih oblik sodelovanj so najprimernejše in druge, tako za delodajalce kot seniorje, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela, pomembne informacije. Za obliko sodelovanja in plačilo se senior in iskalec dela dogovorita sama. Zanimanje je veliko.
"Odziv seniorjev je bil že prvi teden delovanja izjemen. Prav tako se pozitivno odzivajo podjetja in fizične osebe kot ponudniki dela. V prihodnjih tednih pričakujemo močno povečanje ponudbe dela, saj so poletni meseci čas sezon v veliko branžah in je pomanjkanje kadra še izrazitejše," pravi Pajek.
Trenutno zasebni ponudniki dela najbolj iščejo varstvo otrok in druge vrste pomoči družinam, posameznikom. Podjetja pa so v prvih dneh delovanja portala najbolj iskala pomoč v gostinstvu, hotelirstvu, prodaji in skladišču. Med prvimi uspešnimi povezavami pa je bil oglas za novinarja. Do jeseni bo portal brezplačen tudi za podjetja in fizične osebe, kasneje bodo plačevali minimalni prispevek. Medtem ko bo za seniorje portal ostal brezplačen.
Za pravico starejših do dela brez omejitev se zavzema tudi prof. dr. Ana Krajnc, soustanoviteljica in predsednica slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki meni, da bi morala delovna zakonodaja v Sloveniji odpraviti diskriminacijo po starosti tako za starejše delavce in za stare kot tudi za mlade. "Človek je rojen za delovanje in učenje, kot je ptica za letenje. Če ji odrežete peruti, umira. Tako je človek, če je po upokojitvi družbeno izločen, če nima možnosti za delo in učenje, obsojen na postopno umiranje," meni Kranjčeva in dodaja, da se država zaradi predsodkov odpoveduje delu blaginje, ki bi jo v prid tudi ostalim generacijam lahko dali ljudje po upokojitvi.
Starejši potrebujejo varna stanovanja z nizkimi stroški, kjer lahko računajo na pomoč
Starostnikom je na trgu nepremičnin treba ponuditi najemna stanovanja, v katerih se bodo počutili varno, hkrati bodo povezani z okolico, predvsem pa bodo stroški bivanja sprejemljivi za njihove pokojnine, opozarja mag. Andrej Hudoklin.
Starejši bi radi do konca življenja preživeli v lastnih nepremičninah, a kaj, ko je bivanje v preveliki in energetsko potratni hiši prevelik finančni zalogaj zanje, stanovanja v tretjem nadstropju brez dvigala pa prevelika ovira za utrujene noge in boleče sklepe. Ena od rešitev za tiste, ki so sposobni samostojnega bivanja, so najemna stanovanja, namenjena upokojencem in starejšim. Največji ponudnik takšnih stanovanj pri nas je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NSPIZ). Sklad ima v lasti 3172 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 409 stanovanj oskrbovanih in so v 18 krajih po državi, 2763 pa je namenskih najemnih stanovanj za starejše.
"Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo 725 najemnih stanovanj za starejše, v naslednjih petih letih približno 400. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah, na čelu z Ljubljano, tudi v Mariboru in na Obali," pojasni mag. Andrej Hudoklin, direktor NSPIZ. Zadnja oskrbovana stanovanja so bila dokončana lani jeseni v Mariboru, natančneje na Studencih,v novozgrajenem objektu, kjer je 36 enot. Prav tako se po besedah Hudoklina končuje gradnja 60 najemnih oskrbovanih stanovanj na Bledu, pred dnevi so zaključili razpis za oddajo 21 najemnih stanovanj v Radljah, 13 od njih je oskrbovanih, predvidoma do konca leta pa bodo izvedli rekonstrukcijo stanovanjskega objekta v Radovljici, kjer bo na voljo deset namenskih najemnih stanovanj za starejše. Zdaj tečejo aktivnosti za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo novih, pretežno oskrbovanih najemnih stanovanj v Kranju, Mariboru, kjer bo na voljo 60 stanovanj, v Novem mestu (20), na Ptuju (30) in v Ajdovščini (21).
"V letu dni bomo tako povečali nabor stanovanj za starejše za več kot 120 novih," pojasni Hudoklin in še pravi, da jim smele načrte najbolj otežujejo aktualne razmere na nepremičninskem in gradbenem trgu. "Vse dražji gradbeni materiali in storitve ter s tem tudi gradnja stanovanj vsekakor vplivajo na vse za prihodnost zastavljene gradbene projekte, saj vse višje cene vplivajo tudi na dvig najemnin. Previsokih najemnin pa si na trgu stanovanj za starejše ne moremo in ne smemo privoščiti," opozori sogovornik.
Standard v oskrbovanih stanovanjih je višji
Razlika med oskrbovanimi in namenskimi najemnimi stanovanji je po besedah Andreja Hudoklina predvsem v tem, da so prva v celoti prilagojena starejšim. V nasprotju z namenskimi imajo opremljeno kuhinjo. V vsakem objektu je stanovalcem na voljo tudi skupni prostor za druženje z opremljeno čajno kuhinjo. Oskrbovana stanovanja so, nadaljuje Hudoklin, namenjena starejšim od 65 let, ki še lahko živijo samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja do e-oskrbe oziroma klica v sili. Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših, saj imajo široke hodnike, vrata brez pragov, večjo kopalnico, opremljeno s prilagojeno sanitarno opremo, držali in varovali, v zgradbah so tudi dvigala. Oskrbovana stanovanja so, kot pravi Hudoklin, grajena po višjih standardih kot klasična, velika pa so v povprečju 47 kvadratnih metrov. Pogosto so v bližini domov za upokojence, kot na primer stanovanjska zgradba, ki jo nameravajo zgraditi na Pobrežju v Mariboru, v neposredni bližini Doma upokojencev Danice Vogrinec. To stanovalcem omogoča, pravi Hudoklin, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, na voljo so jim tudi zdravstvene storitve doma.
Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo, največje pa je v Ljubljani in na Obali. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, pojasni Hudoklin, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja ter plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, denimo v nekaj primerih s podelitvijo neplačne stavbne pravice ali z znižanjem komunalnega prispevka, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Kjer pa gre za samostojne projekte, pri katerih nepremičninski sklad ni deležen ugodnosti, pa so pravice enake za vse, ne glede na to, od kod prosilec prihaja, pravi Hudoklin. Ker je povpraševanja več, kot je stanovanj na trgu, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo. In kakšne so cene? Povprečna najemnina za povprečno veliko oskrbovano stanovanje v izmeri 47 kvadratnih metrov je 300 evrov, k temu je treba prišteti obratovalne stroške in plačilo dodatnih storitev, odvisna je od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.
Namenska najemna stanovanja so manjša
V nepremičninskem skladu si prizadevajo tudi za krepitev sklada namenskih najemnih stanovanj. Kot pravi Hudoklin, imajo ta čas v lasti 2763 tovrstnih stanovanj, ki so razpršena po vsej Sloveniji. Prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprečna velikost je 37 kvadratnih metrov. Starejša stanovanja, ki so manj primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljajo, skladno s finančnimi zmožnostmi.
Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidov, in po sogovornikovih besedah znaša v povprečju 148 evrov brez stroškov. Prijave za najem tovrstnih stanovanj zbirajo stanovanjske komisije lokalnih društev upokojencev.
Smokie prihajajo v halo Tivoli
SMOKIE legendarna britanska skupina, prihaja v Slovenijo. Svoj jubilej ob 45.obletnici, bo proslavila z velikim koncertom v Ljubljani, v Hali Tivoli, v soboto, 16.aprila 2022 ob 20. uri, v sklopu turneje, ki se je začela leta 2020, a je bila zaradi pandemije zamaknjena.
V svoji karieri so Smokie izdali preko 20 albumov, večina njih, pa je bila prodana v platinasti in zlati nakladi. Skupaj so prodali več kot 30 milijonov plošč,njihove plošče pa še vedno veljajo za ene najbolj prodajanih plošč na svetu.
Na koncertu bodo Smokie zaigrali svoje največje uspešnice, mnoge med njimi so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj prodajane plošče vseh časov.
Svetovne uspešnice, kot so Living next door to Alice, Have you ever seen the rain , Mexican girl, Oh Carol, Needles and Pins, For a few dollars more, Lay back in the arms of someone, If you think you know how to love me, Don't play your Rock'n'Roll to me in številne druge, bodo zagotovo odmevale iz grl ljubiteljev njihove glasbe, kot pred leti na kar dveh razprodanih ljubljanskih koncertih, kjer je Hala Tivoli dobesedno »eksplodirala« od navdušenja.
Bodite del tega legendarnega koncerta tudi vi in praznujte skupaj z legendarnimi SMOKIE častitljivih 45.let. Vstopnice so v prodaji na Eventim.si in Petrolu od 33 eur.
Pokojnine bodo višje, a ne za vse enako
Za tiste, ki so se upokojili do vključno 31. decembra 2010, bodo januarske pokojnine višje za 3,5 odstotka.
Tisti, ki so se upokojili leta 2011, bodo dobili za 1,7 odstotka višje pokojnine. Vsi ostali, torej upokojeni od 1. januarja 2012, pa le za odstotek višje pokojnine.
Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), sta se zvišali tudi najnižja pokojnina, ki po novem znaša 282 evra, in zagotovljena pokojnina za 40 let dela, iz sedanjih 620 na 626 evrov. Višja pa je od tega meseca tudi najnižja invalidska pokojnina, in sicer po novem znaša 392 evrov.
(AVDIO IN VIDEO) Petra Kmetec, mentorica za osebno rast: Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare
Z mentorico za osebno rast, Petro Kmetec, smo se pogovarjali o tem, kako uresničiti zastavljene cilje, kako vzdrževati motivacijo zanje. Govorili smo tudi o soočanju z dvomi in strahovi, na katere naletimo na poti do cilja in kako se osvobajamo vzorcev in prepričanj, ki nas pri doseganju ciljev ne podpirajo.
Pogovoru s Petro Kmetec prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Petra, dobrodošli. Kako ste?
Super in hvaležna za vaše povabilo. Upam, da bova komu, ki naju spremlja, pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev v letu 2022.
Res je, novo leto je čas zaobljub. Si jih tudi vi dajete? Kakšen odnos imate do njih?
Novoletne zaobljube mi sploh niso blizu, ker ne delujejo. Številne raziskave kažejo, da okoli 80 odstotkov ljudi preneha z uresničevanjem zaobljub po 14 dneh, pravijo celo, da je 19. januar tisti dan, ko večina opusti svoje zaobljube.
V čem, mislite, da je težava, da večini ne uspe z zaobljubami?
Mislim, da ni problem v ciljih in željah, ampak v tem, da ljudje ne razmislijo dovolj dobro oziroma si pravilno ne postavijo cilja. Cilj je veliko več kot želja – želim shujšati, bit bolj srečna, bolj uspešna itd. Cilj je v primerjavi z željo bolj detajlno usmerjen, to pomeni, če želim shujšati, se vprašam, koliko kilogramov želim izgubiti, do kdaj želim shujšati, katere korake bom ubrala na poti do želenega cilja itd. Zelo pomembno je tudi, ko se odločimo za nek cilj, da vse majhne spremembe, ki jih moramo narediti, če želimo uspeti, vnesemo v svoje rutine in navade. Brez vztrajanja pri novih navadah in rutinah, nas lahko hitro potegne v stare.
Zakaj so nekateri uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev in drugi ne? Zakaj pri večini motivacija zbledi?
Motivacija je vse. Na začetku, ko se odločimo za spremembo, je motivacija običajno zelo močna, vendar je umetnost, kako jo vzdrževati. Poznamo tri različne motivatorje: notranji, zunanji in tak, ki je povezan z nekom, neko osebo. Ugotovili so, da notranji motivatorji, ki niso vezani na zunanje dosežke itd., in so povezani s še neko drugo osebo, ustvarjajo močnejšo motivacijo, ki pripelje do uspeha. Če to ponazorim na primeru: želim si več denarja, da bom lahko pomagal staršem ali otrokom pri šolanju itd. Če smo usmerjeni samo nase ali na neke zunanje stvari, motivacija namreč ni tako močna. Primer take motivacije je: želim shujšati, da bom bolje izgledala. To je zunanja motivacija, ki niti ni prava motivacija. Prava motivacija vedno daje odgovor na vprašanje zakaj.
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
