Kako bo država zagotovila denar za primanjkljaj pokojninske blagajne

Tanja Fajnik Milakovič, 7.10.2020
Andrej Petelinšek

Razlike predvsem pri prenosu državnega premoženja na sklad, vplivu politike na upravljanje, delitvi denarja in njegovi porabi ter zagotavljanju dodatnih virov, s katerimi bi sklad napajali.

Socialni partnerji in poslanci imajo na mizi dva predloga zakona o demografskem skladu (opozicijski sicer nosi uradni naziv zakon o slovenskih demografskih rezervah), ki naj bi se ustanovil z istim namenom: zagotoviti denar za primanjkljaj pokojninske blagajne, ki ga mora pokrivati državni proračun. A med predlogoma obstajajo nekatere bistvene razlike.

Na kaj upajo socialni partnerji

Opozicija je s svojim predlogom sicer prehitela vlado, ki je v ponedeljek, na popoldanski dopisni seji, takoj po dopoldanski premierovi predstavitvi vladnega predloga članom Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), v državni zbor poslala tudi svoj predlog. Socialne partnerje je naglica začudila in ujezila, saj naj bi po dogovorjenih pravilih socialnega dialoga vlada v parlament pošiljala med socialnimi partnerji usklajene predloge zakonov. A premier Janez Janša pravi, da se sprenevedajo. "O predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu bosta vzporedno tekli razpravi v DZ in v okviru Ekonomsko-socialnega sveta," je na twitterju po ponedeljkovi potrditvi zakonskega predloga na vladi zapisal premier in dodal, da je vlada odprta za dobre predloge do konca postopka, kar je na dopoldanski predstavitvi tudi zagotovil socialnim partnerjem in predstavnikom Zveze društev upokojencev (Zdus). To sicer drži, saj lahko predloge socialnih partnerjev in tudi drugih vlada v parlamentarni proceduri še vedno predlaga kot amandma, a to je odvisno le od njene presoje.

Po letu 2040 naj bi bili proračunski izdatki za pokojnine najvišji

Sicer pa bo delovna skupina ESS oba predloga obravnavala šele prihodnji teden, v petek. Predsednik Zdusa Janez Sušnik je po ponedeljkovi predstavitvi obeh predlogov napovedal, da bo tudi njihova ekspertna skupina v roku desetih dni pripravila pripombe na oba predloga. Njegova prva ocena pa je bila, da oba predloga predvidevata nekatere dobre rešitve, je pa vladni bolj drzen, medtem ko je predlog opozicije varčevalen. Sicer pa je slišati vse več ocen, da bi bila najboljša rešitev kombinacija obeh predlogov. Poslanci bodo najprej obravnavali opozicijski predlog in zgodi se lahko, da bodo presodili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako bo na poslanskih klopeh ostal le vladni predlog, za katerega je predvideno, da naj bi bil sprejet do konca leta.

image
Opozicija bi denar namenila izključno pokojninski blagajni, vlada še gradnji domov za starejše in družinski politiki.
 
Andrej Petelinšek

Vse pod eno streho. In takoj

In kje so bistvene razlike med obema predlogoma? Predvsem pri prenosu državnega premoženja na sklad, vplivu politike na upravljanje, delitvi denarja in njegovi porabi ter zagotavljanju dodatnih virov, s katerimi bi sklad napajali. Po vladnem predlogu bi se v prvem koraku na enem mestu skoncentrirale vse naložbe države z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja ter organizator energetskega trga Borzen, družba DRI in naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav ter Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, nanjo pa bi se ob omenjenih s pripojitvijo prenesli še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. Vrednost naložb v skladu bo tako skupaj z nakazilom deset odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.

Po vladnem predlogu bi se v prvem koraku na enem mestu skoncentrirale vse naložbe države (z izjemami).
Po opozicijskem predlogu bi SDH ostal pogodbeni upravitelj državnih podjetij.
Slišati je vse več ocen, da bi bila najboljša rešitev kombinacija obeh predlogov.

Prihodke od upravljanja naložb sklada bi nato namenili po naslednjem ključu: 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih takojšnjemu sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin izgradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Koliko vpliva na sklad bo imela politika

Vlada bi zagotovila neodvisnost in avtonomnost pri upravljanju naložb sklada tako, da bi njegovo delo temeljilo na strategiji, ki bi jo na predlog vsakokratne vlade sprejel državni zbor in bi nadomestila strategijo upravljanja državnih naložb. Vsako leto bi nato sprejeli še letni načrt upravljanja naložb. Imel naj bi tričlansko upravo, enajstčlanski nadzorni svet in skupščino, ki bi jo predstavljala vlada. Sedem nadzornikov bi imenoval državni zbor, in sicer pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije. Štiri člane bi imenovala vlada.

Po opozicijskem predlogu bi SDH ostal pogodbeni upravitelj državnih podjetij, zadolžen za korporativno upravljanje v interesu njihovega razvoja, povečevanja vrednosti in zagotavljanja ciljnih donosov, medtem ko se bi Kapitalska družba (KAD) preoblikovala v družbo Slovenske demografske rezerve, d.d., s sedežem v Mariboru.

Sklad bi upravljal le finančno premoženje in plemenitil sredstva izključno za potrebe sofinanciranja pokojninske blagajne. A ne takoj, ampak po obdobju akumulacije, torej šele po letu 2040, ko naj bi bili proračunski izdatki Zpizu za pokojnine zaradi demografskega stanja najvišji. Strateške naložbe države bi zaščitili pred morebitno prodajo oziroma privatizacijo. Skladu bi zagotovili tudi dodatne finančne vire od trošarin in davkov na obremenjevanje okolja. Neodvisnost in avtonomnost upravljanja sklada pa s sestavo nadzornega sveta sklada. Sklad bi upravljal devetčlanski nadzorni svet, ki bi ga imenoval državni zbor, in sicer štiri člane na predlog vlade, štiri člane (vsak enega) bi imeli predstavniki sindikatov, delodajalcev, upokojencev in mladih ter enega Komisija za nadzor javnih financ. Na ta način bi se preprečil popoln politični nadzor nad državnim gospodarstvom in zagotovil demokratični model upravljanja z vključenostjo socialnih partnerjev ter sedanjih in prihodnjih generacij, menijo predlagatelji iz SD in SAB.

Anketa

Ste se cepili proti gripi?

Sudoku