Izgorelost: Nastaja nova bolezen sodobnega časa?

NR, 25.10.2019
Profimedia

Milenijci, prekarni delavci in ambiciozni podjetniki trpijo zaradi izgorelosti, vendar za to ni krivo samo ogromno število opravljenih nadur. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi vse večje zaskrbljenosti nad naraščajočo izgorelostjo na delovnem mestu izgorelost sicer uvrstila na seznam poklicnih pojavov, ni pa je še razglasila za bolezen.

Carolyn King se je znašla na življenjskem razpotju. Ironično je, da je to spoznala ravno v trenutku, ko se je z avtomobilom na poti v službo prebijala skozi krožišče. Svoje delo je sovražila, ampak nekako ji je vedno uspelo, da je prespala nedeljsko nočno grozo in se v ponedeljek pravočasno pojavila na delovnem mestu. Toda tisto ponedeljkovo jutro pred skoraj dvema letoma Kingova nikakor ni mogla zapeljati iz krožišča. "Bila sem kot obsedena. Telo mi je govorilo, naj ne grem v službo, zato sem se odpeljala naravnost k svojemu zdravniku," se spominja.

Zdravnik je ugotovil, da je popolnoma izgorela. Služba v mednarodnem proizvodnem podjetju, kjer je bila zaposlena že 17 let in je vodila več oddelkov, je iz nje posrkala življenje, pretežno zaradi "pikolovskega šefa". "Ves čas sem bila izredno čustvena, jokava in razdražljiva. Hitro sem se razjezila. Ljudje so imeli prav, ko so govorili, da sem zunaj službe popolnoma drug človek."

Skoraj dve leti je že od tedaj, ko je Kingova pustila službo. Danes ima svoje lastno podjetje. Toda pozitivnih učinkov ni čutila takoj. "Še tri mesece zatem, ko sem dala odpoved, sem si govorila, da sovražim nedelje. Nato sem končno spoznala, da mi jih ni več treba sovražiti."

Kaj nam povedo Avstralci

V lanskem poročilu skupine Centre for Future Work, ki deluje v okviru Avstralskega inštituta, piše, da avstralski delavec opravi na leto 312 ur neplačanega nadurnega dela, kar pomeni, da dva meseca dela zastonj. Lanska raziskava podjetja Medibio, ki se ukvarja s snovanjem orodij za objektivno ocenjevanje duševnega zdravja in dobrega počutja, pa je pokazala, da ima tretjina avstralskih zaposlenih v podjetniškem sektorju značilne znake duševnih bolezni, kar 31 odstotkov jih trpi zaradi stresa.

"Modus operandi večine ljudi, ki delajo v avstralskem podjetniškem sektorju, je pehanje za denarjem. Standardni delovni teden in vikend, namenjen zabavi in sproščanju, zanje ne obstajata več," pojasnjuje Stuart Taylor, izvedenec za razmere na delovnem mestu in ustanovitelj podjetja Springfox, ki ljudem pomaga razvijati trdoživost in druge veščine. "Gre za občutek, da moraš biti na voljo tudi tedaj, ko sploh nisi v službi."

image
Profimedia Je tak kot vaš šef?

Nenehna obremenjenost z delom je bila Avstralcem znana že pred prihodom kolonizatorjev. Leta 1856 so kamnoseki pred parlamentarnim poslopjem v Melbournu zahtevali osemurni delavnik. Njihov protest je vodil k sprejetju napredne delavske zakonodaje, s katero so uzakonili pravico delavcev, da delo zaključijo ob razumnem času.

Čeprav so ostala ta varovala do določene mere del sodobnih pogodb o zaposlitvi, je delavnik mnogih uslužbencev kljub temu še vedno tak, kakršen je bil v 19. stoletju, kar slabo vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje. "Danes so najbolje plačani tisti ljudje, ki tudi delajo največ ur na teden," pravi Michael Leiter, profesor industrijske in organizacijske psihologije na Univerzi Deakin v avstralski zvezni državi Viktoriji. "Včasih so imeli najdaljši delavnik tisti ljudje, ki so bili najslabše plačani in so se borili za preživetje."

Dajo ti občutek ničvrednosti

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi vse večje zaskrbljenosti nad naraščajočo izgorelostjo na delovnem mestu izgorelost sicer uvrstila na seznam poklicnih pojavov, ni pa je še razglasila za bolezen.

Izgorelost - po navedbah WHO - opredeljujejo kot pomanjkanje energije in izčrpanost, duševno oddaljevanje od dela in cinizem do delovnih nalog ter zmanjšano poklicno učinkovitost. Vse te znake je pri sebi opazila tudi Carolyn King, ki je imela nekoč rada svojo službo in se je zelo dobro razumela s prejšnjim šefom. "Toda novi šef je pri meni vzbudil občutek ničvrednosti, moje mnenje zanj preprosto ni bilo pomembno, čeprav sem v podjetju delala dlje kot on in sem ga zato tudi bolje poznala."

Na voljo šefu tudi tedaj, ko nisi v službi

Profesor Leiter preučuje izgorelost že od 80. let preteklega stoletja in pravi, da je globalna narava podjetništva spodkopala standardni avstralski delovnik. Čeprav je izgorelost pogostejša v ZDA, predvsem zaradi slabega sistema zdravstvenega varstva in višjih študentskih posojil, prizadene tudi vedno več Avstralcev. "Nedvomno so v Avstraliji ljudje, ki oddelajo svoj delovnik in odidejo domov," pravi Leiter, "vendar tudi tukaj obstajajo uslužbenci, tako dobro kot slabo plačani, ki v službi preživijo veliko preveč časa."

Leiter opozarja, da izgorelost očitno najpogosteje prizadene delavce na skrajnih koncih plačilne lestvice, denimo odvetnike, ki zastopajo razne korporacije in delajo tudi do sto ur na teden, ter tako imenovane delavce na poziv, ki se trudijo zaslužiti vsaj minimalno plačo, na primer z dostavljanjem hrane prej omenjenim odvetnikom, ki so preveč zaposleni, da bi si večerjo skuhali sami.

"Ekonomija na poziv je popolno nasprotje združevanja delavcev v sindikate. Potem so tukaj še uslužbenci na drugi strani plačilne lestvice, ki morajo delati ves čas, če želijo biti konkurenčni na globalni ravni," pojasnjuje profesor Leiter. Ena od značilnosti izgorelosti je neobvladljiv občutek, da ste izgubili nadzor nad svojim poklicnim življenjem, nad svojo kariero.

Ženske izgorevajo pogosteje

Znanstveniki z Univerze v Montrealu so v okviru svoje študije štiri leta spremljali 2026 ljudi, polovica jih je bila žensk, polovica moških. Ugotovili so, da ženske izgorevajo pogosteje kot moški, saj imajo v primerjavi z njimi manjši vpliv ali nadzor pri svojem delu. "Pomemben dejavnik pri izgorelosti je, ali ima nekdo vpliv na pomembne odločitve, povezane z njegovim delom, ali ne," pravi Leiter.

"Ljudje resnično čutijo potrebo po avtonomiji. Ta avtonomija ne pomeni, da lahko počnejo, kar želijo. Gre za občutek, da dejansko prispevajo k delovnemu procesu, namesto da le izvršujejo ukaze." Tako je bilo tudi pri Kingovi, ki se je počutila izčrpano, ker njena beseda ni bila več pomembna. "Ko je moj šef hotel, da je nekaj opravljeno, je zahteval, da se to zgodi takoj. Če sem hotela uvesti nov postopek, mi tega ni dovolil, vedno je hotel, da so stvari opravljene na njegov način, čeprav ni bil najboljši."

Čas, da zamenjate službo?

Stuart Taylor, izvedenec za razmere na delovnem mestu, je sodeloval s celo vrsto podjetnikov, da bi jim pomagal razviti trdoživost in bi se lažje spoprijeli s stresom. Po njegovih besedah lahko tako moški in ženske kot mlajši in starejši začutijo, da imajo v službi premajhen vpliv. Pozna veliko vodilnih uslužbencev, ki pravijo, da se jim zdi, da nimajo nobenega nadzora nad tem, kaj počne uprava.

Če vam podjetje pri delu ne dopušča nobene svobode, potem je po Taylorjevih besedah morda nastopil čas, da si poiščete drugo službo. "Verjetno ne bo lahko in morda bo trajalo nekaj časa, toda že s tem, da ste začeli iskati novo službo, ste začeli tudi znova prevzemati nadzor," pravi Taylor.

Od predanosti uslužbencev svoji službi je lahko odvisno tudi to, ali z veseljem hodijo na delo ali pa jih to izčrpava. "Ob opravljanju dela, ki se zdi pomembno, ljudje ne izgorijo tako hitro, ampak jim to pravzaprav daje zagon," pojasnjuje Leiter.

Velikokrat je težava v tem, da v podjetjih ljudem namesto del, ki jih radi opravljajo, naložijo duhamorne administrativne naloge. "Tehnologija delodajalcem omogoča, da uslužbencem vsilijo različna nesmiselna administrativna dela, kot je na primer izpolnjevanje obrazcev ali vodenje spletnih evidenc; to nesmiselno delo ljudi izčrpava, zaradi njega postajajo cinični."

Duševno breme milenijcev

Profesor Michael Leiter opozarja, da obstaja pri milenijcih v primerjavi z drugimi generacijami večja verjetnost, da čutijo znake izgorelosti. V svojem članku z naslovom Kako so milenijci postali generacija izgorelih, objavljenem na portalu BuzzFeed, je opisal duševno breme, s katerim se soočajo mnogi mladi Američani.

Zdi se, da v Avstraliji ni nič drugače, na kar nakazujejo izsledki najnovejše raziskave o stresu in dobrem počutju, ki jo je opravilo Združenje avstralskih psihologov. Raziskava je namreč pokazala, da ljudje, stari od 18 do 25 let, ves čas poročajo o nizkih ravneh dobrega počutja. "Izgorelost mlade velikokrat doleti že na začetku poklicne poti, potem ko začnejo delati po končanem izobraževanju, ki je bolj idealistično. Obstaja torej konflikt med realnostjo in idealistično predstavo o delu."

Milenijcem ni v pomoč niti tehnološko intenziven vidik večine sodobnih del. "Medtem ko informacijska tehnologija omogoča dostop do virov, ki človeka spodbujajo pri delu, ga lahko po drugi strani odvrača od dela ali prisili k opravljanju rutinskih administrativnih nalog, ki lahko na dolg rok zmanjšajo njihovo produktivnost," opozarja profesor Leiter. Po mnenju Carolyn King se veliko ljudi preveč identificira s svojim delom oziroma poklicem: "Odkrito povedano, ogromno ljudi se počuti izgubljene in služba jim edina daje občutek, da so nekaj vredni. Konec koncev nimate niti časa spoznati, kako nesrečni ste, če ste ves čas v službi." 

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku