(INTERVJU) Francka Ćetković, Sindikat upokojencev Slovenije: Pod pragom revščine živi 90 tisoč upokojencev

Kornelija Golob, 18.11.2020
Andrej Petelinšek

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije: "Na svoje probleme moramo upokojenci opozarjati in se boriti za že zaslužene pravice. Več ko nas bo, bolj nas bodo slišali"

Smo sredi drugega vala epidemije koronavirusa. Že v času prvega vala je bilo slišati številna opozorila, da je koronakriza krepko poslabšala položaj marsikaterega upokojenca v državi. Zdaj se je začela ogrevalna sezona, ko se mesečni izdatki samo še večajo. Kako se danes godi povprečnemu upokojencu v Sloveniji?

"Pokojnine v Sloveniji niso visoke, o čemer pričajo številke. Povprečna starostna pokojnina v obdobju devetih mesecev letošnjega leta znaša 692 evrov, zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe le 556 evrov. Pokojnino do 500 evrov prejema 21,4 odstotka upokojencev, do 700 evrov - prag revščine znaša 703 evre - pa 58,9 odstotka vseh prejemnikov pokojnin. Koronakriza pa upokojencem ni otežila življenja samo v finančnem pogledu. Težje se sami oskrbujejo, zaradi nevarnosti okužbe ne morejo živeti z razširjeno družino, temveč si mnogi sami pripravljajo hrano samo za eno osebo, kar je dražje. Življenje jim greni tudi težja dostopnost do osebnega zdravnika in do specialistov, ki jih starejši potrebujejo bolj pogosto. Nekateri imajo težave zaradi prehajanja številnih zavodov, institucij in bank na elektronsko poslovanje, mnogi trpijo zaradi socialne osamljenosti. K temu je treba dodati še strah za lastno zdravje, saj naša vlada državljane, zlasti starejše, žal bolj straši, kot informira, namesto da bi jim vlivala optimizem in pogum za spopad z epidemijo in morebitno boleznijo. Strah in depresija pa ne krepita zdravja, prej obratno. Povprečnemu upokojencu v Sloveniji čas koronakrize zares ne bo ostal v lepem spominu."

Veliko starejših živi v nespodobnih razmerah

Koliko upokojencev živi pod pragom revščine? Najhuje je verjetno samskim.

"V Sloveniji je 243 tisoč oseb, ki so prejemale nižje dohodke od praga tveganja revščine, in med temi je bilo 90 tisoč upokojencev oziroma 18,2 odstotka vseh upokojencev. Najbolj so izpostavljene ženske, predvsem starejše od 65 let (23 odstotkov), stopnja tveganja revščine starejših od 75 let pa znaša 28,1 odstotka. Vendar so to le statistična povprečja. Veliko starejših živi v nespodobnih razmerah, za katere sploh ne vemo. Odkrivajo jih humanitarne organizacije. Žal se v naši državi zelo redko opravljajo raziskave o socialnoekonomskem položaju upokojencev, starejših. Zadnja je bila objavljena leta 2017. Na seji sveta Zpiza, katerega član je tudi naš predstavnik, smo predlagali izdelavo analize gmotnega položaja upokojencev in starejših. Svet je predlog potrdil, raziskava pa bo pripravljena prihodnje leto. Neverjetno je, da država ne poskrbi za stalno spremljanje socialnoekonomskega položaja starejših."

Kako jim lahko vaš sindikat pomaga? Kaj so glavne zahteve sindikata za izboljšanje položaja upokojencev?

"Naša prva naloga je skrb za dostojne pokojnine. Po zakonu o uravnoteženju javnih financ se pokojnine zaradi finančne in gospodarske krize vrsto let niso usklajevale po sistemski zakonodaji, zato smo bili upokojenci zelo prikrajšani. Potem ko je bila kriza mimo in je Slovenija spet beležila gospodarsko rast, pa nam krivice niso hoteli popraviti. Povprečna pokojnina pri nas je bila lani 650 evrov, če ne bi bilo Zujfa, bi bila 700 evrov. Zato je naš sindikat lani spomladi na srečanju članov iz vse Slovenije v Brežicah zahteval izredno uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka in izplačilo regresa za upokojence. Vlada je našo zahtevo delno izpolnila lani, delno pa jo bo letos, ko se bodo pokojnine decembra ponovno uskladile za dva odstotka. Kljub temu nam bodo na koncu leta dolgovali še uskladitev pokojnin za 3,5 odstotka in od tega ne bomo odstopili.

Povprečna starostna pokojnina v obdobju devetih mesecev letošnjega leta znaša 692 evrov

Veliko upokojencev v jeseni življenja potrebuje tujo nego in pomoč, zato se že dalj časa odločno zavzemamo za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog tega zakona, ki sicer ni najboljši, je vlada letos končno dala v javno razpravo. Prizadevamo si, da bi zakon sprejeli, saj je tudi pomanjkljiv zakon boljši kot nobeden. Zato sodelujemo v delovni skupini socialnih partnerjev, v kateri se pogajamo za izboljšanje predloga zakona. Opozarjamo tudi, da je treba sistemsko rešiti vprašanje pomoči na domu. Sedaj to pomoč sofinancirajo občine, kar je lepo, vendar so razlike v ceni ure pomoči na domu, ki jo morajo plačevati uporabniki, prevelike. V nekaterih občinah so tako visoke, da si jih upokojenci z nižjimi pokojninami ne morejo privoščiti, vsaj ne v zadostni meri.

Naš sindikat je prav tako dal pobudo, da bi v mestih in občinah oblikovali svete za starejše, ki bi pomagali pri evidentiranju in reševanju problemov, ki tarejo starejše v lokalnih skupnostih. V nekaterih občinah so nam prisluhnili. Tudi mariborski župan Saša Arsenovič je podpisal sklep o ustanovitvi sveta za starejše, ki bo njegov svetovalni organ, za kar mu gredo čestitke.

Zelo aktivni smo tudi na mednarodnem področju, saj se moramo za nekatere pravice zavzemati preko Ferpe in Evropske konfederacije sindikatov na evropski ravni. Ko se v EU delijo sredstva za omilitev posledic epidemije covida-19, se mora slišati tudi glas upokojencev."

Za pravice upokojencev se morajo boriti

Kako pozorno vam država prisluhne? Kako uspešni ste bili z vašimi zahtevami za boljše življenje upokojencev?

"Naš sindikat v vlogi socialnega partnerja preko ZSSS sodeluje v Ekonomsko-socialnem svetu pri pogajanjih o domala vseh zakonih, ki se tičejo upokojencev. Včasih nam vlada in delodajalske organizacije prisluhnejo bolj, včasih manj, a svoje povemo in predlagamo. Vedeti moramo, da je s pravicami upokojencev podobno kot s pravicami delavcev. Zanje se moramo boriti, drugače bomo povlekli krajši konec. Danes nihče nikomur nič ne podari, tudi upokojencem ne. Na svoje probleme moramo upokojenci opozarjati in se boriti za že zaslužene pravice. Več kot nas bo, bolj nas bodo slišali."

image
Koronakriza upokojencem ni otežila življenja samo v finančnem pogledu. Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

Koliko članov ima sindikat? Kolikšna je članarina? Kdaj je bil ustanovljen?

"Sindikat upokojencev Slovenije je bil ustanovljen leta 1993. Ustanovili so ga tisti, ki so spoznali, da se morajo v času neoliberalnega kapitalizma tudi upokojenci zavzemati in boriti za svoje interese in pravice. Naš sindikat dobro sodeluje tudi z aktivi upokojenih sindikalistov iz nekaterih drugih sindikatov. Članarina v sindikatu je 0,4 odstotka pokojnine, saj velja med nami solidarnost - tisti z višjimi pokojninami plačujejo več, tisti z nižjimi pa manj.

Naš sindikat se financira izključno iz članarine, drugih finančnih virov nimamo, borimo pa se za pravice vseh upokojencev. Noben funkcionar našega sindikata za svoje delo v sindikatu ne dobi niti evra. Člani pa imajo pravico do skromne denarne pomoči v primeru socialne ogroženosti, nezgode ali elementarne nesreče, ki prizadene upokojenca ali njegovo družino.

Števila članov in višine sredstev v stavkovnih skladih pa sindikati v Evropi praviloma ne razkrivajo, saj so podatki o tem sestavni del njihove pogajalske moči v odnosu do vlade in delodajalskih organizacij. Lahko pa rečem, da ima naš sindikat premalo članov. Če bi nas bilo več, bi dosegli za vse upokojence več. Zato smo veseli vsakega novega člana. Najbolj pomembno pa je, da je naš Sindikat upokojencev Slovenije reprezentativen in da se lahko z vlado in socialnimi partnerji pogaja o večjih pravicah upokojencev in o njihovem spoštovanju. Sindikat upokojencev v okviru ZSSS je primer medgeneracijskega sodelovanja, saj si delavci, delavke, upokojenke, upokojenci skupaj prizadevamo za pravice enih in drugih."

Anketa

Kaj ste v času epidemije največ prebirali?

Sudoku