Glede na količino zdravilnih lastnosti, ki jih ima črni bezeg, bi ga lahko poimenovali kar domača lekarna

Patricija Šenekar, 12.5.2021
Canstockphoto

Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema.

Tradicionalno ljudsko zdravilstvo pravi, da je malo tako koristnih rastlin, kot je bezeg. Tudi sodobni znanstveni poskusi potrjujejo to trditev. Bezeg je velik trajen grm, ki v višino in širino doseže tudi do pet metrov in več. Od maja do julija lahko na njem pobiramo ploska rumenkasto bela, močno dišeča socvetja, iz katerih se zgodaj jeseni razvijejo grozdi škrlatno črnih svetlečih in sočnih jagod. Ko cveti, tvori veliko cvetnega prahu, ki pa ne ugaja čebelam. Listi, lubje in korenine imajo malodane zoprn vonj in so nekoliko grenki. Rad ima sončne in polsenčne robove gozdov, tudi vlaga ga ne moti.

Odvaja vodo, pospešuje znojenje

Cvetove v suhem vremenu naberemo in jim odstranimo čim več zelenih vejic. Dobro jih posušimo in shranimo v dobro zaprti posodi. Cvetovi imajo diuretično in protivnetno delovanje. Lajšajo izkašljevanje in pomagajo pri nahodu. Spodbujajo krvni obtok in povzročajo okrepljeno znojenje. Tudi jagode imajo diuretični in odvajalni učinek, pospešujejo znojenje. Cvetove uporabimo ob nahodu, in ker spodbujajo znojenje, so koristni pri prehladnih obolenjih z vročino in pri gripi, pri zamašenem nosu in sinusih, ob okužbah in vnetjih srednjega ušesa ...

Zoper seneni nahod

Poparek bezgovih cvetov blaži katarje in se priporoča pri povečanem izločanju sluzi iz zgornjih dihalnih poti in pljuč, bronhitisu, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, jetiki pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, revmatičnih obolenjih. Uživanje bezgove tinkture zgodaj spomladi pomaga pri senenem nahodu in se priporoča za krepitev dihal. Ker bezeg zdravi lokalna vnetja, se lahko doda v razna mazila, ki se lahko uporabijo tudi za zdravljenje opeklin, razpok in ozeblin, včasih so močne bezgove izvlečke cvetov uporabljali za beljenje peg in kože.

Mladi bezgovi poganjki vsebujejo vrsto zdravilnih snovi, kot so emulin, invertin, sanbucin, kalijev nitrat, saharoza …, ki spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča, sicer malo slabše kot cvetovi. Z njimi lahko dobro vplivamo na količino sladkorja v krvi in podpiramo zdravljenje sladkorne bolezni, tudi čistijo kri.

Mazilo lahko napravimo tudi iz bezgovih listov in uporabimo za rane, zvine in hemoroide. Deluje protibolečinsko. Bezgove liste uporabimo tudi kot insekticid.

Bezgova voda in lubje

Bezgova voda (namok svežih cvetov) je odlična za umivanje kože in oči. V ta namen lahko uporabimo tudi bolj stabilen bezgov hidrolat. Uporabimo ga lahko tudi pri opeklinah.

Bezgovo lubje spodbuja delovanje jeter, včasih so z njim odpravljali zaprtje, motnje v delovanju ledvic in mehurja in pri zastajanju seča, mišičnem in sklepnem revmatizmu ... Uporabimo ostrgan srednji zelen del lubja oziroma. vej. Lubje se nabira februarja, marca, oktobra in novembra; tekočine ne popijemo več kot dve majhni skodelici dnevno.

Prevretek iz korenin so nekoč uporabljali ob pikih kač za razstrupljanje. Kneipp je menil, da je čaj iz zelenega dela skorje korenin nepogrešljiv pri vodeničnih ljudeh. Danes zrelih listov, lubja in korenin skorajda več ne uporabljamo, saj vemo, da so nekoliko strupeni.

Superživilo

Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema. Zaradi visoke vsebnosti antocianov in antioksidantov bezeg ugodno deluje na počutje, odpornost telesa, na kri in prebavila, kožo. Bogat je še s folno kislino, flavonoidi, vitamini B1 in 2, C in A, grenčinami, voski, eteričnimi olji idr. Sestavine v bezgovih jagodah aktivirajo imunske celice in slabijo delovanje virusov. Jagod nikoli ne uživamo surovih, vedno jih moramo toplotno obdelati, sicer nam lahko povzročijo prebavne nevšečnosti, kot sta bruhanje in driska, povzročijo tudi mrzlico. Vsebujejo alkaloide, ki se razgradijo pri visokih temperaturah. Iz njih lahko pripravimo tudi okusne shranke, kot je recimo jabolčna čežana z bezgovimi jagodami, ki bo pomagala pri lažjem odvajanju. Bezgove jagode so odlične v kompotih, iz njih naredimo bezgovo vino, pripravimo sirup, marmelado, jih posušimo za čaj … Sok bezgovih jagod je zelo močno barvilo, ki se uporablja tudi pri pripravi hrane in v kozmetiki. Uporabiti ga je treba hitro po iztiskanju, saj hitro oksidira in s tem izgubi svojo močno vijolično barvo. Lahko ga zamrznemo in tako podaljšamo njegovo uporabo.

Grenak, suh in hladen

Nosečnicam in doječim mamicam se uporaba bezgovih jagod in lubja odsvetuje. Bezgu naj se izognejo tudi ljudje, ki bi se jim lahko zaradi močnega diuretičnega delovanja poslabšalo zdravstveno stanje.

Bezgov značaj je grenak, suh in hladen, nekoliko sladek. Lubje pa prištevamo med vroča, grenka in suha zelišča.

KAJ LAHKO PRIPRAVIMO:

Sirup iz bezgovih jagod

Dva kilograma bezgovih jagod prelijemo z dvema litroma vode in kuhamo deset minut. Ko je hladno, pretlačimo in pustimo stati preko noči. Naslednji dan precedimo in dodamo 1,5 kg sladkorja, ponovno zavremo. Še vroče napolnimo v steklenice in hranimo v temnem prostoru.
Sirup uživamo preventivno za varovanje pred zimskimi prehladi. Z njim lahko osladimo timijanov čaj pri prehladu in produktivnem kašlju.
Uživanje soka se priporoča tudi pri nevralgijah, obraznih nevralgijah, išiasu. Užiti ga je treba dvakrat dnevno po 0,3 dl.

Šabesa

Sestavine: 1 l vode, 1 kg sladkorja, sok in lupina cele limone, 3 žlice jabolčnega kisa. 30-40 bezgovih cvetov.
Zavremo vodo in dodamo sladkor, da se raztopi. Ko se ohladi, dodamo preostale sestavine in pokrito pustimo stati 24 ur. Precedimo in prefiltriramo in nalijemo v steklenice. Pijača je gotova čez 2 tedna. Ponudimo ohlajeno z rezino limone in vejico mete.

Bezgovo vino

Sestavine: 4 l bezgovih jagod, 7 l vode, 2 kg sladkorja, 20 g kvasa.
Zavremo vodo, ugasnemo ogenj in v njej raztopimo sladkor. Prelijemo čez pretlačene bezgove jagode. Ohladimo na 38 do 40 °C. Nato v to maso nadrobimo kocko kvasa in zelo dobro premešamo. Čez posodo damo pokrov ali vrelno veho, ki omogoča, da izhajajo ogljikov dioksid in plini, ki nastajajo pri alkoholnem vrenju. Posoda, ki naj ne bo kovinska, naj stoji nekje na stalni temperaturi, ki naj bo okoli 20 °C. Vretje naj se umiri.
Po dveh mesecih bistro tekočino odlijemo in bezgovo vino nalijemo v manjše sterilne steklenice, ki jih postavimo v temen in hladen prostor. Po mesecu dni je vino primerno za uporabo.
Je okusno in krepčilno deluje na telo in duha, zlasti po prenaprezanju. Povečuje psihofizične zmožnosti, dobro deluje na prebavo, deluje rahlo diuretično, priporoča se tudi ob prvih znakih prehlada, čisti kri, pomirja trebušne krče, spodbuja apetit. Preventivno ga uživamo pol decilitra dnevno.

Preliv za temne lase

Sestavine: 50 ml soka iz bezgovih jagod, 50 ml jabolčnega kisa, 2 dl vode.
Po umivanju lase zmehčamo, potemnimo in poživimo s kisovim prelivom.

Bezgov sirup

Sestavine: 50 bezgovih cvetov, 5 l vode, 3 kg sladkorja, 50 g citronske kisline.
V vodi za 24 ur namočimo bezgove cvetove. Precedimo, cvetove ožamemo in tekočino prefiltriramo. Nato jo zavremo in v njej raztopimo sladkor s citronsko kislino. Nalijemo v steklenice in dobro zapremo. Hranimo na temnem in hladnem.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?