Domovi za starejše: Doplačila za menjavo plenic in prhanje

Tanja Fajnik Milakovič, 2.4.2019
Profimedia

Na seznamih dodatnih storitev po novem tudi vsakodnevna namestitev slušnega aparata in oblačenje elastičnih nogavic. Cene določajo nadzorni sveti zavodov, zato so med domovi razlike.

Januarja se je oskrbnina v domovih za starejše podražili za okoli 2,2 odstotka, z marcem so se zaradi uskladitve cen zvišale še za 1,8 odstotka. Nekateri domovi so že decembra lani podaljšali sezname dodatnih storitev, ki jih stanovalcem še dodatno zaračunavajo, kar domsko oskrbo še dodatno draži. Pa gre res za dodatne, nadstandardne storitve in luksuz?

"Nedopustno je, da nekateri domovi zaračunavajo celo stroške za ukrepe in nego stanovalcem z bolnišnično okužbo MRSA, saj so se ti okužili v eni od ustanov, pa naj bo to bolnišnica ali dom za starejše. Podobno velja tudi za oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami. Ko bereš sezname dodatno plačljivih storitev, ugotavljaš, da so v domovih neizmerno inovativni," je jasna Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit. Pismo s pozivom k odpravi zaračunavanja dodatnih storitev v socialnovarstvenih zavodih so zato ponovno (prvič januarja) naslovili na predsednika vlade Marjana Šarca, obe ministrstvi (za delo in za zdravje), varuha človekovih pravic, ZZZS in zastopnike pacientovih pravic.

"Nedopustno je, da nekateri domovi zaračunavajo celo stroške za ukrepe in nego stanovalcem z bolnišnično okužbo MRSA"
image
Sašo Bizjak Na seznamu dodatnih storitev, ki jih je treba plačati, je poleg prhanja, kopanja, striženja nohtov, dietne prehrane tudi nekaj novih, kot so namestitev slušnega aparata in povijanje nog oziroma oblačenje elastičnih nogavic.

Evro vsakič za namestitev slušnega aparata

Na problem zaračunavanja dodatnih storitev je v javnem pismu januarja opozoril tudi dr. Ignacij Voje, predsednik sveta stanovalcev Doma upokojencev Center, Tabor v Ljubljani, kjer višje cene dodatnih storitev veljajo že od 1. decembra lani. Na seznamu dodatnih storitev je poleg prhanja, kopanja, striženja nohtov, dietne prehrane tudi nekaj novih, kot so namestitev slušnega aparata - za vsako namestitev je treba odšteti dodatno en evro - in povijanje nog oziroma oblačenje elastičnih nogavic, kar vsakič stane dodatna dva evra. Sicer pa je treba za dietno prehrano dodatno na dan odšteti od 1,5 do dva evra, za kopanje na željo stanovalca devet evrov (v okviru cene osnovne oskrbe namreč kopanje posamezniku pripada le enkrat na 14 dni). Dodatno je treba plačati tudi menjavo inkontinenčnega pripomočka (plenic) - en evro vsakič. Poleg dodatne nege, ki ni vključena v osnovno oskrbo in se dodatno plača, se dodatno zaračunava še nekatere druge storitve oziroma nadstandardne ugodnosti: denimo lastno grelno ali hladilno napravo v sobi, lasten električni invalidski voziček, uporabo klubskega prostora, ki stane kar 18,30 evra na uro, za preselitev stanovalca na njegovo željo pa dodatno zaračunajo 115 evrov. Posebej se plačajo tudi lastne sanitarije v sobi, kabelska televizija in balkon.

Ministrstvo lahko črta s cenika dodatne storitve
"Dodatne storitve so opredeljene v veljavnem pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev kot obseg oskrbe, ki ni del standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe, in se lahko zaračunajo samo kot dodatni stroški," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dodajajo: "Uporabnik se zanje prostovoljno odloča. Dodatne storitve so zlasti: prinašanje hrane v sobo uporabniku, če ni to zajeto že v vrsti oskrbe, opravljanje storitev čiščenja večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot to izhaja iz kategorije oskrbe, v katero je uvrščen uporabnik, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja in podobno. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja zavoda. Popolnega poenotenja cen dodatnih storitev ni mogoče zahtevati, ministrstvo pa ima možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posamezne dodatne storitve s cenika, če ugotovi, da izvajalec kot dodatno storitev zaračunava storitve, ki so po vsebini del standardnih storitev."

Dehumanizacija oskrbe starejših

"Stanovalci v domu so glede na njihove potrebe razvrščeni v različne stopnje oskrbe in zdravstvene nege. V okviru teh so upravičeni do vseh storitev, ki so objavljene v merilih za razvrščanje stanovalcev v določeno kategorijo. Plačilo storitev zdravstvene nege se izvaja preko ZZZS in beleženja ter poročil, ki jih domovi mesečno pošiljamo ZZZS. Ko je treba stanovalcu zagotoviti neko dodatno storitev ali si jo sam želi občasno, se takega stanovalca zaradi tega ne razvrsti v višjo kategorijo oskrbe, ki je seveda dražja, temveč se mu obračunajo le občasne storitve, saj je to zanj bistveno ugodneje. Za te storitve obstajajo ceniki, ki morajo biti potrjeni tudi na nadzornih svetih zavodov," pojasnjuje Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru.

Je rešitev zakon o dolgotrajni oskrbi?
Za izboljšanje nesprejemljivih razmer, na katere opozarjajo v združenju Srebrna nit, bo v dobršni meri poskrbljeno šele z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga še tehnično usklajujejo na ministrstvu za zdravje, berite "iščejo manjkajočih 150 milijonov evrov", a jeseni naj bi ga menda vendarle po 16 letih razprav poslali v parlamentarni postopek. Na ministrstvu za zdravje pa se je zataknil tudi dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi, ki je prav tako pomemben za razrešitev nastalih težav. "Po drugi strani pa bi za odpravo neupravičenega plačevanja dodatnih storitev, ki to niso, lahko poskrbeli že v tem trenutku, če bi obstajala volja za to. V vseh svetih javnih zavodov so predstavniki vlade, ki jim ne bi bilo treba potrditi cenikov dodatnih storitev. Spremenijo se lahko standardi," pravi Biserka Marolt Meden.

Predsednica združenja Siva nit se s takšnimi pojasnili ne strinja. "Pravila ZZZS določajo kvote inkontinenčnih pripomočkov. Na mesec posamezniku pripada 90 plenic, torej tri na dan. Pogovarjala sem se s strokovnjaki zdravstvene nege in ti so jasni, inkontinenčni pripomočki se morajo menjavati po potrebi. Torej je nemogoče določiti, koliko jih lahko komu zamenjajo na dan," je prepričana predsednica Srebrne niti. Dodaja: "Gre za dehumanizacijo oskrbe starejših in vseh, ki te pripomočke potrebujejo, zato menimo, da bi morali domovi financirati rezervo teh pripomočkov iz rednih prihodkov ali pa iz prihodkov, ki jih ustvarijo na trgu."

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?