Dolgotrajna oskrba: Solidarno financiranje za brezskrbno starost

Tina Recek, 4.9.2020
Andrej Petelinšek

Težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi bil na vladi konec leta.

Slovenija je hitro starajoča se družba. Projekcije ji napovedujejo, da bo leta 2060 okoli polovica prebivalcev starejših od 65 let. To je običajno obdobje, ko se začne večati potreba po dolgotrajni oskrbi, pri čemer ta potreba po 85. letu strmo naraste. Kot je včeraj uvodoma dejala na kratki predstavitvi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo v. d. generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus, že danes približno polovica ljudi, starejših od 85 let, potrebuje dolgotrajno oskrbo. V nadaljevanju pa je izpostavila nekatere rešitve predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga je ministrstvo za zdravje pred tedni poslalo v javno razpravo. Po končani javni razpravi bodo predlog poslali v koalicijsko usklajevanje, sledi medresorsko. Predlog zakona bi lahko bil na vladi proti koncu leta.

Tri vrste domov

Kobal Strausova je poudarila, da po predlogu tega zakona dolgotrajna oskrba ne naslavlja le starejših od 65 let, ampak so upravičenci storitve dolgotrajne oskrbe stari najmanj 18 let in ki so denimo zaradi posledic bolezni, poškodb, invalidnosti ... trajno odvisni od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. Ali bo posameznik upravičen do dolgotrajne oskrbe, bo oceno naredil strokovni delavec vstopne točke, za katere načrtujejo, da bodo umeščene na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje.​

Zavod tipa A (bivalne skupine) je manjša oblika do 48 kapacitet, pri kateri naj bi bilo bivanje čim bolj podobno bivanju v domačem okolju.

Zavod tip B (oskrbni domovi) bi zagotavljal od 49 do 150 kapacitet.

Zavod tipa C (negovalni domovi) je z nad 150 kapacitetami.

Predlog zakona namreč načrtuje 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo

Izvajalci dolgotrajne oskrbe bodo lahko javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo ali druge domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti dolgotrajne oskrbe. Institucionalne oblike se v predlogu zakona delijo v tri vrste zavodov. Zavod tipa A (bivalne skupine) je manjša oblika do 48 kapacitet, pri kateri naj bi bilo bivanje čim bolj podobno bivanju v domačem okolju. Zavod tipa B (oskrbni domovi) zagotavlja od 49 do 150 kapacitet in zavod tipa C (negovalni domovi) nad 150 kapacitet.

image
Andrej Petelinšek Izvajalci dolgotrajne oskrbe bodo lahko javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo ali druge domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki. 

Nova prispevna stopnja za stoodstotno financiranje

Predlog zakona predvideva še okrepljen nadzor nad izvajanjem storitev in še eno izmed ključnih novosti - to je predlog financiranja. Ta bo po besedah zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja deležen še mnogo razprav. Predlog zakona namreč načrtuje 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vlada bi iz obstoječih javnih virov prenesla 305,22 milijona evrov, dodatno pa bo treba zbrati 335,85 milijona evrov. V ta namen bi uvedli novo prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka, ki bi enako obremenila delodajalca in delojemalca. Posameznik z minimalno plačo naj bi prispeval devet evrov (ne enajst evrov, kot je bilo rečeno pred tedni), tisti s povprečno plačo pa 17 evrov. Za upokojence bi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mesečno namenil znesek v višini sedmih evrov. Do te predlagane rešitve je kritična Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, saj je po njenem videti, da bodo upokojenci nekaj dobili na račun oškodovanja delavcev. Na tem mestu pogreša tehtnejšo razlago, kako bo ta novi steber socialne varnosti obremenil delodajalca in delavca.

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?