Da bi starejši delavci čim dlje delali: Generacija 55+ naj bo zaželena

Jelka Zupanič, 3.4.2019
Profimedia

Pa ne le zato, ker mora še delati, saj pokata po šivih pokojninska in zdravstvena blagajna, ampak ker bi lahko podjetja izkoristila izkušnje, znanje, pripadnost starejših delavcev, dlje bi ostali tudi zdravi. Prednosti in pasti novih ukrepov.

Danes, ko je Slovenija po zatrdilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška "v odlični formi" in naše gospodarstvo kljub ohlajanju tujega gospodarstva raste, bi prišle delodajalcem, pa tudi državi ter pokojninski in zdravstveni blagajni prav vse roke, ki znajo in še lahko delajo. Ker si, kot je spomnil minister, "star šele takrat, ko nehaš misliti", so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) na prvi nacionalni konferenci 55+ spregovorili o tem, kako bi tudi pri nas starejši delavci od 55 let čim dlje delali. Odgovorov, zakaj pri nas tako malo delavcev po 55. letu še dela in zakaj gremo vsi takoj, ko je to možno, v pokoj, so se lotili tudi s primeri dobrih praks v podjetjih.

Tudi starejši je lahko najboljši kandidat

Na konferenco je prišlo 90 predstavnikov iz podjetij. V operaterju A1 so pred dvema mesecema zaposlili 58-letnega svetovalca, ker je bil najboljši kandidat. Tudi Sonja Špoljarič iz BSH Nazarje pravi, da se podjetja odločajo za zaposlitev starejših. Predvsem zato, ker imajo več izkušenj kot mladi in ker izkazujejo tudi večjo pripadnost podjetju. Ponekod se za to, da bi ostali njihovi zaposleni tudi po dolgih letih dela v proizvodnji še kar radovedno raziskovalni, potrudijo na drugačne načine. Pri zaposlenih šteje, če jim organizirajo športne dejavnosti, ponudijo počitnikovanje v firminih počitnikovališčih, zdravo prehrano, delovno opremo, prilagojeno letom. Od ergonomskega stola do drugih pripomočkov, ki jih za zaposlene svetujejo strokovnjaki, če jih podjetja povabijo medse.

image
Robert Balen Delavce je treba spodbujati, da čim dlje delajo.
Med 55. in 64. letom pri nas še dela 47 odstotkov ljudi

Tako kot so danes na konferenco povabili dr. Zvoneta Balantiča, predstojnika Katedre za inženiring poslov in produkcijskih sistemov Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede Kranj. Povedal jim je, kako se človeško telo z leti spreminja in da ima denimo več kot 55 let stari delavec od 20 do 25 odstotkov manj moči kot 20-letnik, da vidi slabše, zato potrebuje dva- do trikrat bolj osvetljeno okolico, da se mu z leti slabša tudi sluh. Delodajalcem je Balantič priporočal celovit pristop k urejanju zaposlovanja starejših. Da bodo lahko zdravo delali, morajo poskrbeti za ergonomijo na delovnih mestih, zmanjšati razloge za stres in poskrbeti za e-transformacijo.

Stavili bi na starejše še zaposlene

Pri nas se zaposlenost med starejšimi sicer v zadnjih letih povečuje, a ostaja med najnižjimi v Evropi. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je povedala, da med 55. in 64. letom pri nas še dela 47 odstotkov ljudi, v EU pa 59 odstotkov. Pri nas je med starejšimi od 55 let, ki ne delajo več, večina upokojencev in vodji analitske službe GZS Bojanu Ivancu se je zdelo kaj malo verjetno, da se bodo ti znova zaposlili. Zato bi stavil na spodbujanje tistih, ki so starejši in še zaposleni. Nekaj bi dosegli s bonusi in malusi pri upokojevanju, država bi lahko bila davčno bolj prijazna do upokojencev z dvojnim statusom, lahko bi jim ponudili krajši delovni čas in poskrbeli tudi za dolgotrajno oskrbo, da ne bi delavke odhajale v pokoj, ker morajo skrbeti za starejše svojce. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je spomnila na predlagane zakonodajne spremembe, ki naj bi premaknile sedanje odhajanje z dela med 58. in 60. letom na poznejša. Problem pomanjkanja delavcev v Sloveniji bi reševali z manj ugodnim čakanjem na pokoj na zavodu za zaposlovanje in nagrado za neupokojevanje, takoj ko je mogoče.

Tudi delodajalci pomagate
"Posebej pred reformami tudi delodajalci sodelujejo pri pošiljanju delavcev na zavod za zaposlovanje, da tam počakajo še na zadnji dve leti delovne dobe pred upokojitvijo, četudi bi jih v firmi še potrebovali. To miselnost bomo morali spremeniti, saj je odstotek tistih, ki gredo v pokoj direktno z zavoda, prevelik. Ljudje zato govorijo, šest let imam do upokojitve, štiri leta bom še delal, potem sem pa dve leti na zavodu. Veste, da sem začel že sam razmišljati o tem. Sedem let imam do upokojitve ali pa osem, ne vem, kakšna bo sprememba, potem imam pa dve leti. In sem že malo zastrigel, kaj bo, če se bo nadomestilo znižalo s 25 mesecev na 19. Zdaj res obstaja nevarnost, da bomo stimulirali nekoga, ki bo itak ostal, po drugi strani pa se bomo prepuščali zavodu," je opozarjal generalni direktor ZPIZ Marijan Papež.

Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se je tudi strinjal, da je treba delavce spodbujati, da čim dlje delajo. A le tam, kjer izkaže gospodarstvo potrebo po tem, da ostajajo. Po drugi strani pa je treba poskrbeti tudi, da gospodarstvo ne bo plačevalo za tiste, ki so v javnem sektorju in bi še delali, je menil in povedal, da jih je trenutno 30 odstotkov, v času krize pa jih je po upokojitvi iz javnega sektorja delalo deset odstotkov.

Takole pa je razmišljal, zakaj ne bi bilo podjetje tisto, ki bi se odločilo, koga bi imelo še v službi in koga po izpolnjenih delovnih letih ne več: "Od 8700 posameznikov, ki delajo po 65. letu in prejemajo 20 odstotkov pokojnine, bi jih po moji oceni čez 5000 ostalo ne glede na to, ali bi ta spodbuda bila ali ne. Zato je res treba vgraditi varovalke, koliko časa naj velja ta stimulacija oziroma kdaj naj preneha. Če bi namreč ti, ki prejemajo zdaj 20 odstotkov pokojnine, prejemali po novem 30 odstotkov, bi to pomenilo dodatnih deset milijonov evrov, če bi se odločili, da bi ob nadaljevanju dela prejemali 50 odstotkov pokojnine, toliko več. Delo po 55. letu pa je treba stimulirati."

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?