Cvetko Harb, upokojeni avtomehanik: 63 let je "šraufal" mercedese

Zmago Gomzi, 20.8.2020
Sašo Bizjak

Skozi njegove roke je šlo nekaj tisoč vozil z različnimi napakami in okvarami, a ni bilo take, ki ji ne bi bil kos.

Ko sem ga obiskal na Lackovi 122 v Pekrah pri Mariboru, sem takoj opazil pred hišo parkiran mercedes. Jasno, kaj pa naj bi drugega vozil avtomehanični mojster Cvetko Harb, ki je kar 63 let servisiral vozila nemškega avtomobilskega giganta Mercedes.

Cvetko Harb, rojen leta 1937 v Mariboru, se je za avtomobile zanimal že v rani mladosti, saj je bil njegov očim Anton Medved taksist. "To je bil v tistem času spoštljiv poklic in očim se je rad pošalil, da nič ne dela, je pa vedno v službi. Tu in tam sem mu opral avto, zlagoma v roke prijel orodje in se ob očimu učil. Vedel je, da se rad smukam okoli avtomobilov, zato me je nagovarjal, da grem po končani nižji gimnaziji v uk za avtomehanika. "Ko boš imel avto, ga boš lahko sam popravil," mi je dejal in vedel sem, zakaj. Po poklicu je bil pek, pri avtomobilu razen menjave pnevmatik drugega ni bil vešč."

image
Sašo Bizjak Cvetko Harb uživa zaslužen pokoj.

Po grenkih izkušnjah odšel v Nemčijo

Da bi si pridobil strokovno izobrazbo v avtomehaničnem poklicu, se je Harb vpisal na republiško šolo za avtomehanike v Ljubljani, šolanje končal s samimi peticami in prvo zaposlitev dobil v servisu Avtomehanika na Masarykovi 17 v Mariboru pri gostilni Boč ob UKC Maribor. "Tam sem v slabih delovnih in medsebojnih razmerah vzdržal mesec dni, nato sem se zaposlil pri državnem obrtnem mojstru Juliju Gajšku v nekdanji Kopališki ulici v Mariboru. Tam sem delal do vpoklica k vojakom, vojaščino sem služil v Makedoniji, po vrnitvi domov pa sem že drugi dan dobil delo pri Avtobusnem prometu Maribor. Leta 1962 sem končal mojstrsko šolo in postal vodja motornega oddelka. V podjetju sem se prijavljal na različne razpise, denimo za stanovanje, kredit ..., a vselej ostal praznih rok. Ko sem zasledil razpis podjetja Avtomobilia Zagreb, da v Mariboru iščejo vodjo poslovalnice, sem službo tudi dobil. Tudi tam sem doživel podobno grenko izkušnjo z razpisi. Z ženo sva imela dva otroka, živela sva pri starših, bilo je lepo, a utesnjeno, in odločil sem se, da grem v Nemčijo. Tam sem osem let delal v enem od pooblaščenih zasebnih servisov Mercedes-Benza blizu Ludwigshafna." Ko se je Cvetko Harb zaposlil, ga je direktor in lastnik podjetja vprašal, zakaj je prišel v Nemčijo. "Da bom dobro zaslužil in se čim več naučil," mu je odgovoril. "Tam sem 'šraufal' zgolj Mercedesova vozila in spoznal njihov ustroj do potankosti."

image
Emil Šterbenk Cvetko Harb je avtomobile najraje popravljal iz kanala.
image
Emil Šterbenk Kot mojster avtomehnik je bil Cvetko Harb pri delu zelo natančen.

Vrnil se je domov in šel na svoje

Po osmih letih je Harb ocenil, da je dosegel cilj, ki si ga je zadal ob odhodu na tuje, zato se je vrnil domov trdno odločen, da gre na svoje. "S prihranki sem v prostorih Avto-moto društva Hoče odprl avtomehanično delavnico za servisiranje vozil Mercedes. Za mnoge je to bila čudna odločitev, saj v tistih časih ne v Hočah in ne v Mariboru ni bilo veliko vozil te znamke. Vsem, ki so me vprašali, zakaj sem naredil ta korak, sem odgovoril, da drugega ne znam delati. In tako se je začelo," razloži Harb. V delavnici ni imel dvigala za dvig avtomobila. Prepričan je bil namreč, da je avtomobil na kanalu v takšnem položaju, kot je med vožnjo. "Delo je sicer težje, a je diagnostika natančnejša. Če avto stoji na dvigalkah, se na njem vse obesi, kot da bi iz vode vlekel žabo," smeje doda.

V Nemčijo odšel po dober zaslužek in po znanje

K Harbu so avtomobile na popravilo vozili številni lastniki mercedesov, popravljal je tudi službena vozila. "Neki dan je službeni mercedes na popravilo pripeljal voznik enega od mariborskih podjetij in me vprašal, ali bom avto, ki naj bi cukal, lahko popravil. "Brez skrbi," sem mu odgovoril, "medtem ko bom pogledal, kaj je narobe, si privoščite kavico v bifeju." Čez dvajset minut se je vrnil, povedal sem mu, da je bilo nekaj narobe z vžigom, da je sedaj vse v redu, in se je odpeljal." Po dveh ali treh dneh se je taisti voznik k Harbu pripeljal s svojim vozilom in mu dejal nekako takole: "Mojster, ko vam bom drugič v popravilo pripeljal službeni avto, mora delo trajati dlje. Doslej sem avto na servis vozil v Ljubljano, se domov vrnil z vlakom in se po dveh dneh spet z vlakom odpeljal v Ljubljano po avto. Tako sem imel dva prosta dneva, saj je moja obveznost le prevažanje direktorja. Ker ste avto popravili tako hitro, sem bil ob dva prosta dneva," se je pridušal.

image
Sašo Bizjak Rad se sprosti na vrtu.

Mojster Harb je v servisni delavnici v Hočah delal kar 43 let, in če k temu prištejemo še delovna leta v Slovenji in Nemčiji, jih je zbral neverjetnih 67. "Res je, ne bi vzdržal toliko let, če ne bi bil zaljubljen v poklic, za katerega sem se izučil. Dela mi nikoli ni zmanjkalo, znanje sem z veseljem prenašal na tiste, ki so ga bili potrebni," je skromno dejal. "K meni v Hoče so mercedese vozili vsi, ki so vedeli, da sem mojster avtomehaničnega poklica in da bodo zadovoljni z mojo storitvijo. Skozi moje roke je šlo nekaj tisoč vozil z različnimi napakami in okvarami, a ni bilo nobene take, ki ji ne bi bil kos. Imel sem tudi nekaj vajencev in vsi so od mene odšli z bogatim znanjem," je dodal sogovornik, ki je v pokoj šel leta 2002, po veljavni zakonodaji pa je delal še do 1. januarja letos, ko je delavnico zaprl.

Družinski človek, pevec, vinogradnik ...

Cvetko Harb si je že zelo mlad ustvaril družino. Z ženo Silvo bosta decembra praznovala 60. obletnico poroke. "Družina mi pomeni vse. Imava tri otroke, Domen je bil rojen leta 1961, Darja leta 1964 in Hotimir leta 1977. Imava štiri vnuke in dve vnukinji. Pogosto se obiskujemo, hišo, v kateri živiva z ženo, bi lahko imenovali hotel babi-dedi, saj je vselej odprta za najine najbližje, otroci imajo ključe, da lahko vstopijo vanjo tudi takrat, ko naju ni doma."

Boljše avtomobil na kanalu kot na avtodvigalu

Kljub obilici dela je Harb vselej našel čas za sprostitev. "Kot mladenič sem prepeval v pevskem zboru KUD-a Angela Besednjaka v Mariboru. Spomnim se potovanj z vlakom v Kaštel Gomilico, kjer smo imeli nekajdnevne pevske vaje, hkrati je to bil krajši dopust. Ko sem se vrnil iz Nemčije, me je Branko Rajšter, takratni zborovodja moškega pevskega zbora Slave Klavore, zvabil v zbor in še sedaj pojem v njem. Če se malo pošalim, imam že 53 let pevske delovne dobe."

Aktivnosti, ki ohranjajo Harba klenega, je še veliko. "Z ženo sva v Tomažu pri Ormožu podedovala zidanico z vinogradom. Vsako leto nama da približno tisoč litrov rujne kapljice, veliko je razdeliva med družinske člane. Prosti čas namenjam tudi pohodništvu, gobarjenju, zeliščarstvu, žganjekuhi in z ženo tudi potovanjem po Evropi," je razložil Harb. "Dokler bom zdrav, se bom gibal, ne uživam tablet in živim zmerno," opiše recept za zdravo življenje. Nato pa razkrije še eno zanimivost. "Že več kot 50 let ne ležem v posteljo pred polnočjo, ampak po njej, spat grem torej zjutraj. Tako sem se navadil in tega ne nameravam spremeniti. Čas do spanja prebijem na različne načine, bodisi berem Večer, ki ga ima naša družina naročenega že od leta 1945, gledam televizijo, prelistavam stare in izrezane zapiske, si ogledujem fotografije in še kaj, tako da čas do polnoči hitro mine."

Anketa

Ali se boste cepili proti covid-19?

Sudoku