Šarčevi tekoči posli

Matija Stepišnik, 8.11.2019
Tamino Petelinšek/sta

Mandat Marjana Šarca je od začetka v marsičem unikum, novotarija ali pa vsaj posebnost, če ga postavimo v zgodovinski kontekst našega parlamentarizma. Pa tukaj ne ciljamo zgolj na premiera in njegovo retoriko o bazenih, kuhinjah, krofih in drugih šarcizmih v slogu, da ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo, dokler se ne zgodi. Četudi bi slednjo izjavo lahko prevedli na trenutno negotovost, dezorientiranost, blokiranost slovenske politike, ki jo potencira pričakovana ločitev od Levice. Šarec je sestavil manjšinsko vlado, in to iz tudi v marsičem raznolikih petih strank, ki so jo pomagali ustoličiti glasovi Meščeve poslanske posadke, kar je v osnovi postavilo njene omejitve. Te bodo poslej še večje, zato je na mestu sklep, da bo opravljanje predvsem tekočih poslov brez reformnih prebojev še bolj ključni model in okvir delovanja. Glavna točka, gledano kratkoročno, bo potrjevanje proračuna.

A politično zgoščeno dogajanje zadnjih tednov ne pomeni avtomatično, da je Šarčeve vlade že konec. Njeno osnovno vezivno tkivo, namreč anti-Janša refleks, (še) ni popustilo do usodnejše mere. Zelo majhen je interes velike večine strank, da bi odšle na še ene predčasne volitve, potem ko se predvsem finančno izčrpale ob zadnjih treh volitvah (državnozborskih, lokalnih in evropskih, nemalo prej so bile še predsedniške). Idejna in kadrovska izvotlitev politike je dejstvo, ki je od tega neodvisno in je trend že dlje. Šarčevi lahko sklepajo projektne koalicije levo in desno, kar se je ta mandat že pokazalo, v rezervni postavi je vedno Zmago Jelinčič. Vsaka vlada, odvisna od šefa nacionalistov, ima več kot resen problem s perspektivo in verodostojnostjo. Več strank, in to predvsem iz aktualne koalicije, ve, da novih volitev ne bi preživelo, še najbolj SMC, ki z novim predsednikom Počivalškom potrebuje čas, da se pokaže, ali obstaja realna možnost obnove. Ob tem so zadnji meseci pokazali, da manjšinskost te vlade, merjena v kategoriji podpore v DZ, še ne pomeni, da ne (z)morejo učinkovito prevzemati aparata (para)državnega gospodarstva.

Da bi Šarec odigral politični poker s programiranim stečajem koalicije v smeri nove volilne tekme, ta hip ni zelo realno. Zato je potrebno klinično politično znanje, tudi pogum. Če predpostavimo, da bi se njegov padec zgodil, je tudi iskanje nove večine okoli Janeza Janše negotovo. Se pa o tem ponovno več sliši. Stopnja izoliranosti in odbojnosti pri drugih akterjih, ki jo je pridelala SDS, je visoka, zgolj računica, da bi vse drugo pomenilo njihovo politično smrt, bi lahko zelo odklonilna stališča (SMC, SAB, Desus ...) morda spremenila. Da bi se JJ umaknil v ozadje SDS in mandatarstvo zaupal marioneti, je bilo na mizi že nekajkrat, a narava političnega lika vodje SDS tega ne dovoljuje.

Dobrih novic za državljane je zelo malo. To potrjujejo tudi številni glasovi iz ministrstev, kjer da vladajo zakoni kaosa, razvojnega lera, ministre z vprašljivo kompetenco vladanja pa tako mirno pilotirajo razni prekaljeni uradniki drugega in tretjega nivoja, ki znajo v ministrske projekte vtihotapiti lastno agendo in interese svojih zunajpolitičnih kooperantov.

Za državljane zelo malo dobrih novic
Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku