Sajenja zelenjave za zgodnjo jesensko bero

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr., 25.7.2019
Klub Gaia

Zgodaj spomladi je bilo deževno in hladno, potem pa naglo prevroče. Vremenski pogoji so muhasti, pripomogli so k zgodnosti spravila pridelkov raznovrstne zelenjave z vrtov. Konec julija nastopi čas, da prazna mesta na gredah ponovno zapolnimo z novimi vrtninami, ki jih bomo pospravljali v pozno poleti, jeseni ali celo pozimi.

Kaj še sejati ali saditi?

Pametno je izbrati vrste in sorte, ki so primerne za poletni in zgodnje jesenski termin. V tem času velja računati na visoke temperature in na slabšo zalogo vode v tleh, zagotovo bo setveno-sadilni sloj prej presuh kot prevlažen.

Zato posegamo po takšnih zelenjadnicah in sortah, ki na opisane razmere dobro reagirajo in se prilagajajo. Izkušeni pridelovalci zelenjave pogosto takšne razmere izkoriščajo sebi v prid, zato v tem času večinoma za nove zasnove posevkov sadimo kakovostno vzgojene sadike, le redke posevke sejemo direktno na grede. Bolje je prej v kontroliranih pogojih rastlinjaka (temperatura, vlaga in svetloba) vzgojiti sadiko, ki bo v koreninski grudi imela dobro razvit koreninski sistem ter seveda hkrati s tem v nadzemnem delu optimalno količino zelene listne mase. Le takšne sadike bodo poleti hitro in dobro rasle.

image
Klub Gaia Različne vrste poletne solate.

Ker težko živimo brez solate, izbiramo med poletnimi sortami glavnatih solat, ki pogosto delajo čvrste in bogato polne listne rozete (tip gentila) ali oblikujejo klasično glavo solate. Slovenci dobro poznamo sorto 'Ljubljanska ledenka' ali njeno posodobljeno varianto 'Leda', ki sta poznani po prilagojenosti na poletne razmere, ko druga med njima kasneje uhaja v cvet kot prva. Pogosta težava poletnih šokov je pri solatah prehitro uhajanje v cvet, ki pa so mu sorte za poletni termin prilagojene bolje, zato sadimo le take, za katere nam zagotavljajo, da so primerne za kakovostno pridelavo in spravilo v poletju.

image
Klub Gaia Poletne setve v jarke.

Kapusnice po krompirju

Poleg solatnic v poletju zapolnjujemo tudi grede po spravilu zgodnjega krompirja. Tega po navadi sadimo na poljine v vrtu, kjer smo izvedli za krompir potrebno osnovno gnojenje (kompost, peletirana gnojila, hlevski gnoj,…), zato se po krompirju najpogosteje pridelujejo kapusnice (zelje, glavnati ohrovt, listni in brstični ohrovt, cvetača in tudi brokoli). Če nam uspe zgodnji krompir pospraviti vsaj do konca maja ali kakšen teden kasneje v juniju, nam do konca pridelovalne sezone – pozne jeseni, ostaja še vsaj 4 - 5 mesecev časa. To je več kot dovolj za pridelavo omenjenih kapusnic, tudi če potrebujejo za razvoj glav, brstov, rož ali listov 120 - 140 dni, se nam pridelava mora iziti.

image
Klub Gaia Posadimo si sadike korenja.

Po spravilu česna in kaj kmalu tudi čebule pa nastopi prazen prostor za ponovne setve stročnic, predvsem nizkega fižola. Izbirajte raje med sortami za stročje in ne za zrnje, da boste v poznem poletju še ujeli ustrezen in kakovosten pridelek strokov.

Posejemo lahko še semena drugih zelenjavnih vrst, npr. korenček, ali pa uporabimo vzgojene sadike korenčka, različne vrste radiča (solatnik, glavnati), endivijo, špinačo in redkvico. Če bodo tla poleti suha, priporočam pred setvijo semen setvene jarke ali jamice prej z nežnim zalivanjem navlažiti, šele nato posejati semena, ter nežno zagrniti s preostalo zemljo. V takšnem

primeru dodatno zalivanje že zagrnjenih semen ni potrebno, ker pri tem pogosto s preobilnim zalivanjem naredimo na tleh skorjo, ki pa je nežni kalčki niso sposobni predreti. Če po tako opravljeni setvi tla prekrijemo s kopreno, pa bo preprečeno zaskorjevanje tudi po morebitnih poletnih padavinah (nalivih dežja).

Za sajenje prej vzgojenih sadik s koreninsko grudo so primerne sadike rdeče pese ali tudi še zelja, ki pa naj bo s krajšo rastno dobo, nekje do tvorbe primernih glav največ 60 - 65 dni, kar je dobra dva meseca. Za oskrbo pozno jeseni in pozimi lahko posadimo še sadike kodrolistnega ohrovta kot popularne zimske kapusnice.

image
Klub Gaia Vsako sadiko preventivno poškropimo pred škodljivci. V domačem vrtu uporabljamo le ekološka sredstva.

Ne pozabimo na hranila

Dodajamo jih pred zasnovo novih posevkov. Uporabite organsko gnojilo Nutrivit za listnato zelenjavo, ki je v obliki granul, kar enostavno potrosite po površini. Priporočam, da granule zakopljete v tla, saj tako spodbudite takojšnje delovanje hranil in naravnega kalija, gnojilo hitreje pride v območje korenin in izgube hranil se zmanjšajo. Gnojilo uporabite tudi za začetno gnojenje in pripravo tal poletnih posevkov v zelenjavnem vrtu. Dodajte gnojilo v predpisanih odmerkih za hiter in dober začetek poletne rasti. Ne pozabite primerno namakati, dobrodošla bo koprena za neposredno prekrivanje. Pod njo ni samo topleje, ampak se bolje zadržuje talna vlaga, rastline so zaščitene pred sunkovitimi vetrovi, naleti škodljivih organizmov in preprečeno je zbijanje in zaskorjevanje tal v sejanih posevkih.

image
Klub Gaia
Anketa

Kdaj boste obiskali grobove svojcev?

Sudoku