S starejšimi se je treba ukvarjati

Damijan Toplak, 13.2.2020
Andrej Petelinsek

Skoraj neverjetno je, da v naši državi, kjer naj bi ob vse bolj starajočem se prebivalstvu v domovih starejših primanjkovalo vsaj dva tisoč postelj, neuradno pa še precej več, beremo, da pa v Vrtojbi pri Novi Gorici že desetletje prazen sameva dom starostnikov s 120 posteljami, ob njem pa je še nezasedenih 38 oskrbovanih stanovanj.

Zdaj naj bi državni DUTB z državno Thermano iz Laškega le sklenil dogovor, da bi oni upravljali vrtojbski dom starejših. Morda se bo izšlo v korist starejših in bomo le imeli manj zgodb tistih, ki ne morejo do svojega bivanja v domu starejših. Po drugi strani pa se lahko vprašamo, koliko starejših (in njihovih svojcev) si finančno sploh lahko privošči dom starejših, zlasti po tistem, ko so zvišali (minimalne) plače (pre)številnim (pre)slabo plačanim zaposlenim v domovih, pretežni del teh višjih stroškov pa preprosto in pričakovano prevalili kar na oskrbovance. Ravno pri vseh teh primerih se vidi, kako nam manjka stabilno in dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe starejših, pa naj ti živijo v domačem ali v domskem okolju.

Druge države so področje dolgotrajne oskrbe že zdavnaj uredile, mi pa se še vedno ne moremo dogovoriti o tem, kakor ne o demografskem skladu, ki naj bi zagotavljal bolj vzdržne finančne razmere za starejše v prihodnosti, ko bo v Sloveniji živelo še več starejših. Že podatki iz leta 2018 pa kažejo, da je bilo v Sloveniji več kot 400 tisoč ljudi, starejših od 65 let, kar je petina vseh prebivalcev Slovenije. Zgolj starejših od 85 let pa je bilo več kot 50 tisoč prebivalcev Slovenije. Delež starejših v skupnem številu vseh prebivalcev pa bo še naraščal, kar bo pritisk na zdravstveno področje, na področje domske oskrbe, tudi zagotavljanja (dostojnih) pokojnin, če in ko se bo znova zaostrila gospodarska situacija, kakor na področje zaposlovanja, saj bo brez ustrezno visokega priseljevanja vse manj delovno aktivnih ljudi, še zlasti, če vsemu temu ne bo sledil dvig upokojitvene starosti, ki pa pri mnogih zaposlenih naleti prej na odpor kot na odobravanje, kajti realno so mnogi pri 65 letih že delovno tako izžeti, da podaljšanje upokojitvene starosti zanje ni smiselno.

Pišemo pa v tokratni Zlati jeseni o zelo spodbudnem primeru Pegazovega doma v Rogaški Slatini. Tam jim veliko pomagajo prostovoljci. Imajo tudi stanovanjske skupnosti, kjer si njihovi oskrbovanci sami kuhajo, ter si nasploh želijo, da bi bili njihovi stanovalci pri bivanju v domu čim bolj samostojni. Prav tako stanovalcem v domu dovoljujejo živali, pri dementnih bolnikih pa uporabljajo sodobne (odprte) pristope. Po potrebi izpolnjujejo njihovim starostnikom tudi (skrite) želje. In ko se zgodi, da imajo premalo kadra, priskočijo na pomoč tudi zaposleni v pisarnah, vse v želji, da oskrbovanci ne ostanejo brez postrežbe ali oskrbe. Prav gotovo je takšnih domov starejših, kjer vlagajo nadčloveške napore, po Sloveniji še veliko, in z dobro voljo rešujejo (pre)mnoge probleme naših starostnikov. Sistemsko pa tako vendarle ne rešujemo področja dolgotrajne oskrbe starejših, da drugih težav, značilnih za starejše, kot sta osamljenost ali fizično in psihično nasilje nad starejšimi, sploh ne omenjamo.

Anketa

Ali načrtujete, da boste v letošnji poletni sezoni obiskali Hrvaško?

Sudoku