S planinci že 125 let: Najstarejša slovenska revija, ki še izhaja

Zvezdana Bercko, 7.3.2020
Arhiv PV

Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja, je del narodnega bogastva in kulturne dediščine.

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji časopis, ki je v živo poročal že o postavitvi Aljaževega stolpa na Triglavu? Pa potem o postavitvi prve koče na Kredarici in odprtju prvih poti v visokogorje. V naslednjih desetletjih je sproti spremljal prve vzpone plezalcev v domačih in, ko je dozorel čas, tudi na najvišjih vrhovih sveta. In še vedno je redni spremljevalec planincev, hkrati pa ponuja najpopolnejši planinski zgodovinski arhiv. To je Planinski vestnik, ki letos praznuje 125-letnico izhajanja in je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja. Od prve številke, ki je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, do letošnje jubilejne februarske se jih je nabralo natančno 1289.

Strokovno in informativno

Takrat mlado Slovensko planinsko društvo (SPD) je ob koncu 19. stoletja, v letih preskušanja narodove zavesti, potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev. Danes Planinski vestnik predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS).

image
Manca Ogrin Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža, ob svoji
in 120- letnici Aljaževega stolpa se je ”povzpel” na Triglav.
image
Manca Ogrin Planinski vestnik je redni spremljevalec planincev, hkrati pa ponuja najpopolnejši planinski zgodovinski arhiv.
Poudarek dobri fotografiji in privačnim vsebinam

"Planinski vestnik je v 125 letih prehodil dolgo pot. Ta se je začela v časih, ko je potekal nacionalni boj za slovenske gore in naš jezik. Nekdanji uredniki bi se danes verjetno čudili, da se srečujemo s toliko ‘konkurenti' tiskane besede. Mislim na televizijo, splet, družbena omrežja itd., ki jemljejo bralce tiskanim medijem kljub problematiki branja, saj to mladih ne pritegne kot nekoč," trenutne izzive oriše Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, upravičeno ponosen na najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja: "V tem dolgemu časovnem obdobju sem šele osmi odgovorni urednik po vrsti. Moje urednikovanje traja polnih 18 let in v njem se je zaradi trendov in tehnologije zgodilo mnogo sprememb. Z vsebinami, privlačnimi temami meseca, fotografijo in sredico, kjer vsak mesec ponujamo opise izletov, še vedno privabljamo bralce. Korak naprej je bilo povečanje formata revije pred desetimi leti, kar nam izboljša možnosti oblikovanja. Revijo imamo tudi digitalizirano in dostopno na spletu od prve številke do zadnjega letnika. Verjamemo, da bo tako še naprej, kar pomeni, da Planinski vestnik ostaja naša najstarejša revija, ki še izhaja. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine, na kar smo ponosni. Trudimo se izdajati revijo na ravni primerljivih gorniških revij, ki izhajajo v tujini, zato sproti uvajamo potrebne spremembe. Trudimo se za vsebinsko raznolikost in dajemo poudarek dobri fotografiji. Planinski vestnik bo tudi v prihodnje ohranil značilnosti strokovno-informativne revije, ki v svojem bistvu ostaja revija izdajatelja, Planinske zveze Slovenije. Bralce poskušamo s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovnimi temami in odlično fotografijo pa kulturno izobraževati in ozaveščati v okoljevarstvenem duhu. Zavedamo se tudi pomena poznavanja zgodovine slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Zato je bistveno, da se v reviji najde za vsakogar nekaj, kajti okusi so različni."

Štiri metre in 135 kilogramov

V 125 letih izhajanja Planinskega vestnika je izšlo 120 letnikov revije, saj v prvi svetovni vojni ni izhajal. Tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919.

V času druge svetovne vojne je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, vendar vsa leta vojne.

V vseh 125 letih je okoli 11 tisoč avtorjev prispevalo več kot 40 tisoč člankov, v to številko niso vštete kratke vesti. Vsej 1289 številk skupaj obsega skoraj 60 tisoč strani. Če bi jih zložili na kup, bi bil ta visok več kot štiri metre in težak 135 kilogramov.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku