Ribiške mreže postajajo oblačila: Navlaka iz morja tudi po slovenski zaslugi dobiva drugo priložnost

Bonbon, 2.8.2020
Profimedia

V Sredozemskem, Jadranskem in Severnem morju deluje več okoljevarstvenih organizacij, ki s pomočjo prostovoljnih potapljačev iz morja odstranjujejo zapuščene ribiške mreže. Te nato očistijo in jih nato predelajo. Tudi nogavice, ki so na voljo v Mercatorju, so narejene iz te preje.

Samo en planet imamo in kar 70 odstotkov ga prekrivajo oceani in morja. Človek bi pomislil, da z vodami, od katerih je odvisen obstoj nas ter neštetih živalskih in rastlinskih vrst, ravnamo spoštljivo, a resnica je precej drugačna. V oceane, preko morij in rek, prihaja na milijone odpadkov. Ekološka zavest se je sicer v zadnjih letih nekoliko prebudila in situacija, tudi zaradi drznih vizionarjev, ki si želijo zanamcem pustiti lepši in bolj zdrav svet, ni brezupna. Po nekaterih izračunih vsak dan v oceanih pristane okoli osem milijonov novih odpadkov, zloglasen je otok odpadkov v Pacifiku, ki je velik za dva Teksasa. Svoje k že tako slabi situaciji prispeva ribištvo. Neverjetnih 640.000 ton ribolovnega orodja se vsako leto izgubi v morjih. Smrtonosna past za živali in resna grožnja morskemu ekosistemu. V tako imenovane mreže duhov se ujame več kot 250 vrst živali, tudi delfini, tjulnji, želve, celo ptiči. Malomaren odnos do narave se na koncu sešteje na krožniku ljudi, saj ljudje uživamo ribe, ki so zaužile plastiko. Toksičen krog je sklenjen.

image
Profimedia Slovensko podjetje AquafilSlo, ribiške mreže predela v econyl nit, iz katere potem nastanejo oblačila.

Da bi morja očistili ribiških mrež, ki so tudi sekundarna surovina za izdelavo najlona, so se nekatera podjetja, svetovni pionirji na svojem področju, odločila surovine za svoje izdelke iskati pod morsko gladino, med pozabljenim ribolovnimi pripomočki. Slovensko podjetje AquafilSlo, recimo, smrtonosne in škodljive mreže predela v econyl nit, iz katere potem nastanejo oblačila, znane in priljubljene pa so zlasti nogavice. Za izdelavo ribiških mreže najpogosteje uporabljajo najlon, pa tudi druge materiale, kot so polipropilen, jeklo, vrvi in plovci. Za reciklažo je primeren najlon 6. V procesu depolimerizacije nastane nit, imenovana econyl, ki je dobra surovina za izdelavo oblačil. Regeneracija najlona 6 je lahko neskončna, saj z njo dobijo nove polimere.

Aquafilova zgodba je navdušuje na vseh koncih sveta, tudi v Braziliji, kjer so odvržene mreže še posebno problematične. Brazilija ima eno najdaljših obal na svetu. Meri kar 7491 kilometrov in ima zelo razvito ribiško industrijo. Z ribolovom se preživlja veliko ljudi. Pred 50 ali 60 leti so bile ribiške mreže narejene iz biološko razgradljivih materialov, vmes so se pojavila trdoživa sintetična vlakna. Tamkajšnje okoljevarstvene organizacije so k okoljski aktivaciji pozvale tudi modno industrijo. Ustvarjalneži se že nekaj časa, po slovenskem vzoru, poigravajo z idejo, da bi iz niti, pridobljene iz odpadnih ribiških mrež, lahko nastajale kopalke, nogometni dresi, poletne obleke in drugi modni kosi.

image
Profimedia Ribolovno orodje je smrtonosna past za živali in resna grožnja morskemu ekosistemu.

V Sredozemskem, Jadranskem in Severnem morju deluje več okoljevarstvenih organizacij, ki s pomočjo prostovoljnih potapljačev iz morja odstranjujejo zapuščene ribiške mreže. Te nato očistijo v podjetju AquafilSlo in jih nato predelajo. Preja, pridobljena iz zapuščenih mrež, se od običajnega najlona razlikuje predvsem zaradi velikega prihranka surove nafte in manjših emisij CO2. Tudi nogavice, ki so na voljo v Mercatorju, so narejene iz te preje. Nekatere simbolno krasijo motivi morskih živali, druge geometrijski vzorci. Tako lahko na preprost način Slovenci zmanjšamo svoj ogljični odtis in pomagamo k spremembam za boljšo prihodnost.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku