Raziskovalci ugotovili pozitivne učinke marihuane pri anoreksiji, tumorjih in epilepsiji

NR, 6.7.2019
Reuters

Da bi konoplja kanabis lahko reševala okoljske, energetske, prehranske in zdravstvene težave človeštva in planeta, je prepričan kalifornijski aktivist Jack Herer.

Njena priljubljenost narašča. Leta 1966 je marihuano začelo uporabljati milijon mladih Američanov. Zaskrbljeni starši in oblasti, ki so hoteli vedeti, s kakšnim tveganjem se soočajo otroci, so začeli financirati na desetine in pozneje več sto raziskav o zdravstvenih posledicah uživanja marihuane. V glavah starejše generacije so še vedno odmevale rasistično obarvane zgodbe o umorih, nasilju, posilstvih in o uživalcih marihuane kot pacifističnih zombijih; zgodbe, ki sta jih zadnjih trideset let načrtno širila šef ameriškega urada za narkotike Harry Anslinger in medijski mogotec William Randolph Hearst prek svojega rumenega tiska in z njimi opravičevala prepoved konoplje, ki jo je ameriški kongres leta 1937 sprejel na izrecno zahtevo kemijske in naftne industrije.

Od vlade subvencionirane raziskave so strahove pred nasilnostjo ali "zombijevskim pacifizmom" uporabnikov marihuane nekoliko omilile, na stotine neodvisnih znanstvenih študij pa je potrjevalo, da se v kemijski sestavi konoplje skriva nekaj, kar bi lahko imelo izjemno medicinsko-terapevtsko veljavo.

image
Reuters V številnih državah kanabis lahko uporabljajo v medicinske namene.

Kmalu so začeli raziskovalci množično ugotavljati pozitivne učinke marihuane pri anoreksiji, tumorjih in epilepsiji; izkazala se je kot splošni antibiotik; pozitivni rezultati so se pokazali pri Parkinsonovi bolezni, multipli sklerozi in mišični distrofiji; ob tem pa je v javnosti krožilo še na tisoče navdušujočih zgodb o izboljšanju stanja pri rakavih bolnikih, pri odpravljanju nespečnosti ter o izboljšanju splošnega počutja in odpornosti, ki so spodbujale vedno nove raziskave.

Pred letom 1976 so se v strokovnih medicinskih revijah in v množičnih medijih skorajda tedensko pojavljala poročila o pozitivnih učinkih in novih terapevtskih pričakovanjih.

Lisice v kokošnjaku javnega zdravstva

Leta 1976, ko bi se morale začeti druga, tretja ali v nekaterih primerih celo že četrta generacija multidisciplinarnih raziskav, je za "presenečenje" poskrbela ameriška zvezna vlada. Vse tako obetavne raziskave o medicinski rabi marihuane, ki so bile financirane iz zveznega proračuna, je spet prepovedala.

Tokrat je prepoved prišla, potem ko so največje farmacevtske korporacije vladi obljubile, da bodo vse raziskave financirale same - in s tem seveda popolnoma nadzorovale tudi njihove rezultate, še posebej tiste, ki bodo namenjeni javnosti.

Po velikem upanju, ki so ga dajali raziskovalni rezultati zadnjih desetih let, je zdaj ves ta potencial tiho prešel v roke in pod nadzor farmacevtskih korporacij - kajpada ne v javno dobro, ampak zato, da so lahko medicinske informacije zamolčale in prikrile ali pa jih uporabile za svoj dobiček.

image
Reuters Seme zla? Ali seme dobrega?

V peticiji, s katero so korporacije prepričale vlado, so obljubile, da bodo na svoje stroške, brez obremenjevanja javne blagajne in na podlagi že pridobljenih raziskovalnih podatkov, izdelale sintetične nadomestke naravnih molekul kanabisa, ki pa ne bodo povzročali omamljenosti. Toda izkazalo se je, da so se ob 400 potencialno terapevtskih sestavinah kanabisa ukvarjale izključno z eno samo, z Delta-9 THC.

Zakaj si je farmacevtska industrija tako prizadevala za prevzem nadzora nad raziskavami? Ker so od vlade sponzorirane raziskave v obdobju 1966-1976 (več sto študij) nakazovale ali potrdile, da je pri številnih zdravstvenih težavah zelo učinkovit že kar "naravni" surovi kanabis, ki bi ga vsakdo lahko pridelal na domačem vrtu.

Potem pa je prišlo presenečenje celo iz ameriškega urada za narkotike. Sicer zelo konservativni zvezni sodnik Francis Young, ki je nadzoroval zakonitost delovanja urada, je 15 dni poslušal pričevanja številnih zdravnikov in raziskovalcev ter pregledal na stotine dokumentov, s katerimi je urad zavračal zahteve po legalizaciji marihuane, nato pa je septembra 1988 izdal mnenje, v katerem je zapisal: "Marihuana je ena najvarnejših terapevtsko aktivnih substanc, kar jih pozna človeštvo."

Kljub vsej teži argumentov pa je Urad za narkotike vztrajal pri pol stoletja stari prepovedi konoplje kanabis.

image
Ciceron
Jack Herer: Konoplja kanabis
Knjiga Konoplja kanabis - rastlina, ki bi lahko reševala svet, je izšla v založbi Ciceron. Bralci Večera jo lahko naročite s 15-odstotnim popustom (22,95 evra in poštnina). Še vedno je na voljo tudi knjiga Znanost ajurvede, prav tako s 15-odstotnim popustom (22,52 evra + poštnina). Za obe knjigi skupaj prejmete še dodatni 5-odstotni popust (43,20 + poštnina).
Naročila: 031 343 837, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. in www.ciceron.si.
Anketa

Koliko knjig preberete na leto?

Sudoku