Psihoterapija čedalje bolj postaja del osebne higiene

Asja Lednik, 17.3.2019
Profimedia

Obisk psihoterapevta je v naši družbi še vedno tabu. Ljudje ne povedo radi, da imajo psihoterapevtsko pomoč, pravi zakonska in družinska terapevtka Urška Kranjc Jakša.

Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije 29. in 30. marca organizira že 10. kongres zakonskih in družinskih terapevtov z mednarodno udeležbo. Letošnja rdeča nit kongresa in hkrati vodilo je "s psihoterapijo do zdravih odnosov". V hitrem tempu živimo, stres je del vsakdanjika že pri mlajših otrocih, ugotavljajo strokovnjaki. O tem, da je obisk psihoterapevta še vedno tabu, miselnost, da tja hodijo "slabiči", kdo sploh obiskuje psihoterapijo in kako lahko le-ta izboljša kakovost življenja posameznika, smo se pogovarjali z zakonsko in družinsko terapevtko Urško Kranjc Jakša.

image
Profimedia

Kronično pomanjkanje časa in stres vplivata na vse vidike našega življenja, posledično tudi na odnose med ljudmi: "Od nas se pričakuje, da smo vsem vedno in povsod na razpolago, to je v službi, doma in za prijatelje, poleg tega pa moramo biti še dobre volje. Nekaj časa to še gre, vendar se pri vsakomur lahko slej kot prej zalomi." Določena količina stresa je sicer nujno potrebna za normalno življenje, poudarja strokovnjakinja, zato ni vsak stres negativen. "Do problema pride takrat, ko je stresnih situacij preveč za posameznika, so preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali predolgo trajajo," pojasnjuje.

(Pre)velika količina stresa lahko ne samo povzroči številne motnje, vpliva tudi na odnose med ljudmi, s katerimi imamo stike. "Zavedati se moramo, da dobri odnosi niso nekaj samoumevnega, za dobre odnose se je treba truditi. Prav tako se moramo zavedati, da so konflikti del odnosov, so sestavni del življenja. Raziskave kažejo, da nam ravno konflikti doma - s partnerjem, otroki ali starši, povzročajo največje stiske. Zakaj? Gre za ljudi, ki so nam najbližje. Družina je tisti kraj, kjer naj bi se počutili najbolj varno in sprejeto, hkrati pa je lahko kraj največje groze, nasilja in zlorab. Dobri medsebojni odnosi so povezani s psihofizičnim zdravjem posameznika, prav tako pa nam pomagajo pri obvladovanju stresa," pojasnjuje Urška Kranjc Jakša.

image
Osebni arhiv Urška Kranjc Jakša

Ljudje o psihoterapiji veliko vedo, poguma za obisk strokovnjaka mnogokrat ne zberejo

Ko je težav preveč, je psihoterapija lahko rešitev, a še vedno ostaja ena od tabu tem v naši družbi. Stvari se, to opaža tudi sogovornica, sicer počasi odvijajo v pravo smer. Urška Kranjc Jakša razloži, da se o psihoterapiji zadnja leta več piše in govori, na televiziji se pojavljajo razni prispevki o odnosih, konfliktih, starševstvu in podobnih temah. "Ljudje tako izvedo, kakšne so možnosti iskanja pomoči, kje jo lahko poiščejo, za katere težave in probleme je psihoterapija primerna. Prav tako se danes več govori o duševnem zdravju, ki poleg skrbi za telo pomembno vpliva na celostno počutje. Vse več ljudi se zaveda, da se je treba za zdrav odnos do drugih in sebe truditi. Če se ne ukvarjamo s sabo, lahko izgubimo stik s samim s seboj in posledično z drugimi. Gre za začaran krog in ljudje, ki se znajdejo v njem, se vse bolj poslužujejo pomoči psihoterapevtov. Psihoterapija tako čedalje bolj postaja del osebne higiene posameznika."

A četudi ljudje o psihoterapiji marsikaj prebirajo in spremljajo po televiziji, so še vedno pogosto zadržani pri obisku. "Ljudje ne povedo radi, da hodijo k psihoterapevtu, ker o psihoterapiji pri nas še vedno kroži veliko predsodkov. Nekateri se ustavijo že čisto na začetku in si sploh ne dovolijo pomisliti, da bi poiskali strokovno pomoč. Eden izmed takih predsodkov je, da k psihoterapevtu hodijo samo tisti, ki imajo duševne motnje, torej osebe, s katerimi je nekaj hudo narobe. Žal se predvsem zaradi tega predsodka veliko ljudi ne odloči za pomoč pri psihoterapevtu," ugotavlja strokovnjakinja na področju zakonske in družinske terapije. Še eden od pogostih predsodkov, povezanih s psihoterapijo, je, da tja pridejo le "slabiči", se pravi tisti, ki sami niso dovolj močni, da bi se spoprijeli s svojimi težavami, pravi Kranjc Jakševa in doda, da velja "ravno nasprotno. Za psihoterapijo se odločijo ljudje, ki so dovolj močni, da spoznajo, da imajo težavo in da je sami ne bodo mogli rešiti ter da za to potrebujejo pomoč. Za terapijo je potreben pogum".

image
Profimedia

Dolga pot do napredka

Kranjc Jakševa pove, da v terapevtsko pisarno prihajajo ljudje vseh profilov. "Srečujemo se z zakonci in partnerji, ki preživljajo krizo v odnosu, pride družina z najstniškim otrokom, ki noče več hoditi v šolo, pridejo študentje, oglasijo se upokojenci. Ni omejitev. K psihoterapevtu pridejo tisti, ki ugotovijo, da potrebujejo pomoč, ki so v stiski in ugotovijo, da sami ne bodo mogli čez to. Leta pri tem niso pomembna. Če bi pa že morala oceniti, katera starostna skupina je najštevilčnejša, potem bi rekla, da so to posamezniki in pari srednjih let."

Da je napredek opazen, sta potrebna delo in trda volja, s čimer se strinja tudi sogovornica. "Klientom vedno povem, da je terapija proces, ki traja, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč, čeprav si to večina želi. Predstavljajmo si, da nekdo odrašča v nezdravem okolju, se na primer potem v najstniških letih bori z motnjo hranjenja, nato v odraslosti zapleta v bolj ali manj nefunkcionalne odnose, pri štiridesetih pa končno spozna, da potrebuje pomoč, ter se odloči za terapijo. Tak posameznik mora zbrati veliko poguma, da se odloči za spremembo s terapijo. Za nekoga, ki je štirideset let živel in poznal samo neprimerne odnose, je že vzpostavitev pristnega odnosa z nekim neznanim človekom zelo velik korak. In to je šele začetek njegove poti k ustvarjanju drugačnih, bolj zdravih odnosov, ki se jih bo skozi proces psihoterapije učil ob terapevtu."

Ob koncu sogovornica dodaja, da dober terapevt že takoj na začetku terapije prepozna strah in sram klienta – ta namreč velikokrat obstaja -, ga sprejme in sprejema skozi celoten proces terapije ter sočutno spremlja na njegovi poti raziskovanja in sprejemanja preteklosti, mu pomaga polno živeti sedanjost in sooblikovati prihodnost.

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku