Pripravite vrtnine na jesen: Porova zavrtalka
Začela se je koledarska jesen. Poletje je bilo naporno za vse vrtnine, a se delo na vrtu še ni končalo. Septembra so na vrsti spravilo pridelka, vlaganje in zamrzovanje. Poskrbeti moramo tudi za vrtnine, ki bodo na vrtu še zelo dolgo, in za njegov okrasni del.
Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, z glivičnimi boleznimi ne bi smel imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat še zdaj uporabimo koprivne ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in koprive pa je možno tudi kupiti v trgovinah. Por je tudi vse letošnje poletje močno in ogrožal trips, resar. Še zdaj dela škodo, posledice so številne belkaste lise po listih. Takšne rastline tudi slabše prezimijo. Na srečo imamo proti temu škodljivcu v trgovinah uporaben ekološki pripravek na osnovi spinosada, ki je mešanica naravnih produktov, nastalih s fermentacijo bakterije Saccharoplyspora spinosa. Torej je povsem naraven pripravek. Na srečo v tem jesenskem času deluje dobro tako proti resarjem kakor tudi na porovo zavrtalko. Uporabite lahko tudi povsem naravno močilo, ki vsebuje olja citrusov, pomagalo bo proti temu škodljivcu. Kadar se lotite zatiranja tega škodljivca, dodajte vodi nekaj sladkorja, eno žlico na deset litrov vode bo zadoščalo. Vendar je treba sladkor najprej raztopiti v topli vodi, drugače bo pri tretiranju povzročal težave. Svetujem tudi dodatek pripravkov - izvlečkov alg ali aminokislin. Domači nadomestek je čaj iz cvetov ognjiča ali regrata.
Povzroči veliko škode
Porova zavrtalka je največji škodljivec jeseni. V začetku septembra se prične njen jesenski razmah. Zato natančno opazujte svoje posevke. Ko opazite na rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhu listov, običajno tam, kjer so obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je skrajni čas za ukrepanje.
Najbolj varno in enostavno je posevek pokriti. Najbolje je to narediti tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora, nato pa preko tega prekrijemo agrokopreno ali, še bolje, odslužene zavese. Muha je velika do štiri milimetre, torej luknje v zavesah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo v zemljo, saj muha hitro najde luknje tudi ob tleh. Drugi enostaven ukrep je ta, da rastline ogrnete z zemljo vse do zelenih listov. S tem dosežete dvoje, lažno steblo bo lepše obeljeno, s tem pa tudi bolj krhko in sočno. Jajčeca bo muha zalegla višje, kjer ne naredi večje škode. Mnogi že spravljate korenje, saj so vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudili k naknadni rasti - to pa pomeni trdo korenjevo sredico, s tem pa zmanjšanje njegove kvalitete. Svetujem, da vse listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene ostanke sladkega komarčka, janeža, peteršilja in zelene.
Mnogi imate v kotu vrta ogromne rastline luštreka. Posušite si dovolj listne mase za zimske juhe, ostanke pa lahko položite okoli pora. Samo to ne bo zadoščalo, skupaj z drugimi ukrepi, ki jih bom naštela v nadaljevanju, pa bo zagotovo pomagalo. Tisti, ki se jim pokrivanje zdi neuporabno in preveč zapleteno, lahko posevek varujete s čajem iz pelina ali pripravkom iz rabarbarinih listov. Posevek začnite zalivati teden dni po tistem, ko opazite prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Nato posevek vsak teden zalijte z enim izmed omenjenih pripravkov. Najbolje je uporabiti kombinirano metodo, ogrinjanje in ekološke pripravke za varstvo rastlin.
Pripravki za zmanjšanje števila samic
Od doma narejenih bosta pomagala pripravek iz listov rabarbare ali čaj iz listov pelina. Vendar je treba oba uporabljati tedensko od prvega mraza. Škropimo ali zalivamo vedno zvečer, ko je sonce že vsaj pol ure za obzorjem. Pripravek vedno nanašamo na zemljo okoli rastlin, saj želimo, da deluje tam. Na listih bo seveda tudi koristil, saj so tam še vedno resarji. Poskrbite, da bo del pripravka po listih zdrsnil v sredico listov, del pa na tla okoli rastline.
V trgovinah je na razpolago že prej omenjeni pripravek, izvleček posebne bakterije. Prav tako na tega škodljivca omejeno deluje izvleček, olje drevesa neem. Obema lahko dodamo močilo, olje citrusov, le da ga pri dodajanju pripravka iz drevesa neem ne damo več kakor 0,1 %, pri drugem, bakterijskem izločku pa lahko do 0,5 %.
Entomopatogene ogorčice
Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Zakonsko lahko v Sloveniji uporabljamo samo tiste vrste organizmov, ki jih tudi sicer najdemo v naravi. Tako mnogih koristnih, ki so v Evropi del standardnega varstva rastlin celo v klasičnem, konvencionalnem pridelovanju vrtnin, ne moremo uporabljati. Vsaj nekatere koristne ogorčice iz rodov Steinernema in Heterohabdidis so danes v ponudbi tudi pri nas.
Za por je najbolj koristen pripravek, ki vsebuje kombinacijo dveh različnih ogorčic, Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. V Sloveniji ima registracijo za uporabo proti čebulni muhi, ki napada tudi por. Poleg tega ga lahko uporabljamo proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebno slednja dela veliko škodo že na setvenicah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo registracijo, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce.
Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. V nasprotju s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo entomopatogene ogorčice vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, očem nevidne črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko izberemo, je treba površino, kjer smo posadili por, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo. Prav tako kakor ekološke insekticide ga uporabimo teden dni zatem, ko smo opazili prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Takrat tretiramo prvič. Ne pozabiti, da je treba suho zemljo prej namočiti in po tretiranju namakanje ponoviti. Po štirih tednih je tretiranje nujno ponoviti, saj je jesenski škodljivec veliko bolj agresiven in dela škodo vse do prvega mraza. Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem ta hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne.
Varstvo pora z ogorčicami je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljivo, na dolgi rok pa prav gotovo najbolj učinkovit način varstva pora. Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti po telefonu. Informacije najdete tudi na internetu, če vtipkate geslo entomopatogene ogorčice. Pripravek je treba pravočasno naročiti, saj pošiljanje vzame nekaj časa. Dolgo ga ne smete hraniti, nekaj časa pa je lahko v hladnem in temnem prostoru, ne pa v hladilniku.
Z insekticidi, seveda tudi z ogorčicami, je smiselno tretirati tudi drobnjak, stoletno čebulo in kitajski drobnjak (kitajski česen, šopasti česen), če so na plan pokukale okrasne čebule, tudi njih. Na njih se namreč škodljivec lahko razmnoži za naslednjo pomlad.
Por je zelo koristna vrtnina, ki je na vrtu lahko celo zimo, zato je škoda, da je veliko vrtičkarjev njegovo pridelovanje opustilo prav zaradi vse večjih težav s porovo zavrtalko. Omenjeni ukrepi ne bodo vzeli nič manj časa, kot ste ga vse poletje posvečali paradižniku. Verjemite mi, da je por za človekovo zdravje pozimi veliko bolj koristen.
December na vrtu prinaša počitek, k delu vabijo rastlinjaki
Vsem, ki ste konec poletja na vrt pravočasno posejali zadnji posevek, gredice darežljivo ponujajo kodrolistno zelje in brstični ohrovt, tudi rukolo. Če imate na vrtu por, ga še pred snegom s koreninami vred spravite v kletne zaboje, napolnjene z mivko.
Tudi motovilec, endivijo in radič lahko v teh dneh pobiramo z vrta. V lončke lahko sejemo azijsko zelenjavo - ko bodo listi veliki okrog osem centimetrov, jih lahko že režemo in sproti uživamo v solati ali blanširano. Semenom azijske zelenjave lahko primešamo semena rdeče pese in zelene solate. Tudi rukolo in krešo lahko vso zimo sejemo v lončke, zabojčke ali korita in jih postavimo na okensko polico v stanovanju ali v zaščiten prostor, denimo rastlinjak, liste pa režemo, ko zrastejo pet ali več centimetrov.
Manj znan od drugih korenovk je črni koren (Scorzonera hispanica), ki za razliko od številnih drugih korenovk zlahka prezimi v zemlji. Čas za njegovo setev je v maju, takrat ga posejemo v rahla in odcedna tla, saj slabo prenaša stoječo vlago. V zemlji tvori dolge tanke korene, ki jih uporabljamo olupljene. Lahko jih uživamo sveže v solatah ali kuhane. Mlade in mehke liste dodajamo solatam. Pravo hranilno vrednost ima mlečni sok iz korena. Ko izkopavamo črni koren, uporabljamo vile, da korena ne bi pretrgali in da iz njega ne izteče sok. Črni koren je odlična hrana za sladkorne bolnike, ker vsebuje inulin.
Tunel - z mislijo na sneg
V zavetju rastlinjaka do januarja ali februarja brez težav prezimijo vse vrste radičev. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Kaj pa pod tunelom? "Ko na domačem vrtu postavljate tunele iz jeklenih lokov in agrokoprene, pomislite predvsem na to, da jih lahko prekrije veliko snega, ki bo zdrsnil ob lokih in se bo tam nekaj časa zadržal. Greda pod lokom je lahko dvignjena za nekaj centimetrov nad preostalimi tlemi v vrtu ter posuta s kompostom in prekrita z zastirko. Če je zastirka previsoka, se lahko v gredi naselijo miši ali tja prihajajo voluharji. Še zlasti se omenjeni škodljivci radi pritihotapijo pod tunel, kjer raste zimski radič," opozarja uni. dipl. inž. agronomije in permakuturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. "Zato se za takšen tip tunelov odločite predvsem tam, kjer boste gojili zelenjavo za sprotno pobiranje, denimo zimsko solato tipa rezivka, ki ima izoblikovano že rozeto ali glave. Če pa ste solato sadili v različnih intervalih, da bi si tako zagotovili sveže vrtnine, si lahko s celimi slamnatimi balami ogradite grede in čeznje poveznete loke ter pokrijete s kopreno, da bo greda še toplejša."
Pregled ozimnice
Shrambe in kleti ob toplejših dneh redno zračite, da preženete zatohlost. Obvezno vsak teden preglejte, ali so spravljeni plodovi še zdravi, nagnite ali poškodovane pa nemudoma izločite. Prav tako preverite, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila.
Mozirski gaj - park cvetja
• Do 5. januarja vsak dan od 16. do 21. ure: 4. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE. Sprehodite se med 1,5 milijona božičnimi lučkami, ki bodo krasile park.
Arboretum Volčji Potok
• Od 6. decembra do 5. januarja: PRAZNIČNI ARBORETUM bo krasilo na tisoče lučk, ki bodo pregnale zimski mrak in razžarele srce. Od 6. decembra dalje bo ob petkih in sobotah park odprt vse do 19. ure. Od 20. decembra do 5. januarja pa bodo vrata parka odprta do 19. ure vsak dan, z izjemo božičnega (24. 12.) in silvestrskega (31. 12.) večera.
Čiščenje v sadovnjaku
Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbite in odstranite, ker lahko v njem prezimijo povzročitelji bolezni. Prav tako potrgajte okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlažje opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Poleg tega drevesa pozimi počivajo, v njih se ne pretaka veliko sokov, zato je zdaj ustrezen čas za odstranjevanje zlomljenih vej, rane pa je treba skrbno zamazati s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresite z leseno lato ali dolgo palico, lahko tudi z ročajem metle, da pod težo snega veje ne bi popokale. Sneg otresajte od roba krošenj proti notranjosti. Za lom pod obtežitvijo so bolj občutljive veje, ki rastejo kvišku pod preveč ostrim kotom.
Občutljive rastline
Na vrtu je treba preveriti, kako je z rastlinami, ki so občutljive za zimo. Poglejte, ali je zaščita, ki ste jo pripravili iz listja, jute ali smrekovih vej, še na svojem mestu. Okrasne grmovnice, posajene v posode, bodo na zavetni legi zlahka vzdržale tudi več stopinj pod ničlo, vendar je kljub vsemu priporočljivo, da posode ovijete z juto in mehurčasto folijo, tako bodo korenine manj izpostavljene temperaturnim razlikam.
Zaščita pred divjadjo in mrazom
Dokler zemlja ni zmrznjena, lahko presajate sadno in drugo drevje ter grmovnice. Ker mlado drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne, je rastline pametno zaščititi pred divjadjo. Najzanesljivejša je fizična preprečitev dostopa z ograjo. Zaradi visoke cene je gradnja ograje smiselna zgolj pri velikih sadjarskih nasadih, ki jih je z mrežo treba zaščititi tudi pred pticami. Posamezna sadna drevesa pa najpogosteje ščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo. Mlada drevesa lahko pred srnami in zajci zaščitite tudi tako, da jih ovijete z vrtnarsko kopreno, juto ali na gosto zabijete količke okrog debla, da bodo onemogočili dostop divjadi, drevesu pa pustili možnost za normalno rast in razvoj.
Pozimi, ko ogrevamo domove, se relativna zračna vlažnost v prostorih močno zmanjša. Zrak je suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno - zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer. Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in ponovno zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, bi lahko povzročilo gnitje korenin.
Vlago, ki jo rastlinski listi potrebujejo zaradi suhega zraka pozimi, dovajajmo s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa dopoldan. Nekaterim lončnicam (fikusom, palmam) bo prijalo vsakodnevno pršenje, druge (tropske kakteje) bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo, nekaj pa je tudi takšnih, ki pršenja po listih ne prenesejo (vijolice, gloksinije, streptokarpi), a kljub vsemu potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.
Pregled posodovk
Posodovke, ki ste jih zagotovo že spravili v svetel in hladen prostor, vsakih 14 dni temeljito preglejte. Bolne in napadene rastline nemudoma izločite iz preostale zelene družbe in jih poškropite z ustreznim pripravkom. Prav tako sproti pobirajte odpadle liste. Zalivanje posodovk naj bo zelo skopo, enkrat do največ dvakrat mesečno, pred zalivanjem pa s prstom preverite, ali je zemlja v posodi še vlažna.
Oskrba lončnic
Pozimi, ko ogrevamo prostore, se zrak hitro osuši, kar lahko povzroči suhost sluznice, draženje oči in suho kožo. Večina ljudi se pri normalni sobni temperaturi najbolje počuti, če znaša relativna zračna vlažnost od 30 do 60 odstotkov. Žal pa vrednost pozimi marsikje pade pod 30 odstotkov. Lončnice, zlasti tiste, ki veljajo za velike porabnice vode, lahko zvišajo stopnjo relativne zračne vlage v prostoru tudi za 15 odstotkov. Med najučinkovitejše "zelene vlažilce" spadajo razne vrste praproti, kot je denimo luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pa navadna sobna lipa (Sparmannia africana), papirjevec (Cyperus papyrus), bambusi in živkasta kosmuljka (Chlorophytum comosum). Rastline v stanovanju bodo pozimi potrebovale pogostejšo oskrbo: tiste, ki sedaj ne cvetijo, postavite v hladnejši prostor, s temperaturo med 12 in 18 stopinjami Celzija, in jih manj zalivajte, da bodo imele obdobje počitka. Cvetoče lončnice, kot so orhideje, božične zvezde, božični kaktus, ciklame, vijolice, pa naj vam služijo kot okras na vidnem mestu. Redno jih zalivajte, zlasti če so v ogrevanem prostoru, po potrebi jih rahlo dognojite in sproti odstranjujte odmrle cvetove. Znano je, da lončnice pripomorejo k temu, da je v stanovanju manj prahu, saj se ta nabira na njihovih listih, zato je te treba večkrat obrisati, vsaj enkrat mesečno z vlažno krpo iz bombaža ali mikrovlaken, da očistimo pore. Vijolice in druge rastline, ki imajo kosmate liste, pa odprašimo s čopičem.
Stanovanje po meri človeka: kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno
Ko smo mladi, hrepenimo po stanovanju, v katerem si bomo ustvarili svoj svet. Ne prevelikem, seveda. S prihodom otrok se želje in zahteve po bivalnem prostoru spreminjajo - sanje o hiški in vrtu prerastejo v sanje o hiši in parku. Tretje življenjsko udobje predstavlja nove izzive, predvsem pa v ospredje postavlja varen in nič kaj potraten dom. Kakšno stanovanje torej izbrati za določeno starostno obdobje, da bomo v njem udobno in zadovoljno bivali sami ali z drugimi? "Dom bi morali razumeti kot živ organizem, ki se skupaj z nami spreminja, raste, se razvija in ne nazadnje tudi krči," razmišlja Anja Patekar, arhitektka iz Maribora. In dodaja, da razmišljati o univerzalnem stanovanju ali hiši, ki bi nam enako ustrezala v različnih življenjskih obdobjih, ni smiselno. Po njenih besedah je primerna oblika doma vedno odvisna od starostne skupine in pripadajočega življenjskega stila njegovih uporabnikov. "Da bi našli ustrezen odgovor, se moramo najprej iskreno vprašati, katere so naše potrebe v dani situaciji in kaj posledično pričakujemo od fizične strukture doma. Bo naš vsakdanjik manj naporen v stanovanju na frekventni lokaciji in z lahko dostopnostjo do centralnih dejavnosti? Bodo popoldnevi prijetnejši, če izberemo hišo v naravi, daleč stran od mestnega vrveža? Bi lahko v večstanovanjski hiši sobivali s skupino ljudi z enakim življenjskim stilom in interesi ter si s tem olajšali finančne izdatke, hkrati pa si zagotovili prijetne sosede? Možnosti za izbiro najprimernejšega doma je ogromno, cilj pa je ustvariti takšnega, ki nam bo nudil želeno udobje in nas napolnil z energijo," opozori sogovornica.
Volumen pred kvadraturo
Kaj je torej primerno denimo za mlad par, ki si želi ustvariti svoje prvo gnezdo? Je lahko idealna tudi v stanovanje preurejena mansarda v hiši staršev? "Lahko je, lahko ni," razmišlja Patekarjeva. In nadaljuje: "Ko ocenjujemo stanovanje, so bolj kot sama velikost pomembne njegova funkcionalna zasnova, primerna orientacija in osvetljenost prostorov. Večje stanovanje v etaži z nesmiselno prostorsko razdelitvijo in neprimerno orientirano glede na stanovalčev življenjski slog je lahko za bivanje manj primerno kot ustrezno zasnovano mansardno stanovanje manjše kvadrature. Prej kot po kvadraturi se raje ozrimo po volumnu. Če razmišljamo o ureditvi stanovanja v mansardi, naj prostor ostane kar se da odprt in zračen, ne omejujte ga z nepotrebnimi predelnimi stenami in spuščenimi stropi. Pri reševanju prostorskih izzivov ne pozabimo na velikost in število okenskih odprtin, ki naj bodo na ustrezni višini. Poleg zadostne svetlobe je namreč za dobro počutje izrednega pomena tudi ustrezno vidno polje."
Vsake toliko dom potrebuje osvežitve. Kaj prenoviti, kaj spremeniti in kaj zavreči? Arhitektka Anja Patekar pravi, da lahko veliko dosežemo že z manjšimi spremembami, ki ne zahtevajo večjega finančnega vložka in ne terjajo preveč našega časa. “Zavese, blazine in ostali dekorativni dodatki se lahko menjajo vsakih nekaj sezon, kar nam omogoča hitro spremembo bivalnega okolja. S svežimi stenskimi opleski prostor ponovno zadiha,” pravi sogovornica. Opozori, da ne zanemarimo sobnih rastlin, ki poleg dekoracije ustvarjajo boljšo stanovanjsko mikroklimo. “Nasprotno s hitro nadomestljivimi dodatki pa težje zamenjamo vgradno in po meri narejeno pohištvo, talne in stenske obloge. Pri izbiri teh bodimo zato toliko bolj pozorni v začetku načrtovanja in se odločimo za takšno zasnovo, ki bo v prihodnje omogočala čim večjo skladnost z morebitnim razvojem doma,” pravi sogovornica.
Udobno bivalno okolje
Ko si dva ustvarita družino, za to potrebujeta več prostora. Koliko kvadratnih metrov bivalne površine bo primerne, da bo vsak imel dovolj prostora zase? Anja Patekar opozori, da je zgornja meja pri velikosti stanovanja ali hiše tam, kjer posameznik ali skupina oziroma družina postane suženj svojemu lastnemu domu bodisi v finančnem smislu bodisi v uporabniškem.
"Paziti torej moramo, da nam dom zagotavlja zadostno in prijetno bivanjsko površino, hkrati pa nam ne krade nepotrebne energije, časa in financ. Kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno," poudari sogovornica. In doda: "Pomembno je, da se pred nakupom ali gradnjo primernega doma posvetuje s strokovnjakom, ki bo znal prisluhniti in predvideti udobno bivalno okolje primerne velikosti."V Sloveniji se radi vežemo le na en dom
Starejši danes pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, potratnih, z visokimi stroški, ki jih komaj zmorejo plačevati, a so nanja zelo navezani. "V Sloveniji se zelo radi vežemo le na en dom, na eno fizično strukturo, in velikokrat ne zaznamo, kdaj nam ljuba bivanjska površina začne predstavljati breme," opaža Patekarjeva. "Starejši generaciji je to še posebej težko sprejeti. Skandinavci, na primer, so glede tega manj obremenjeni. Upam, da se bomo v prihodnosti tudi pri nas otresli tega vzorca in nam bo izbira doma glede na življenjsko obdobje vsakič znova v izziv in veselje."
Slovenija je ena redkih držav, ki zelo močno izstopajo iz povprečja lastniških nepremičnin, poudari Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnin. “Navajeni smo zgraditi hišo, ji dodati nadstropje ali dve za otroke in njihove družine. V redkih primerih te ostanejo funkcionalno zasedene. Čustvena navezanost na te nepremičnine pa starejšim ljudem onemogoča kvalitetno bivanje.”
Nepremičninska posrednica opozori, da je tujina navajena najemov in generacijskih selitev v bolj primerna bivališča. “Res je, da je navada železna srajca, ampak je čas, da tudi pri nas nekaj spremenimo in se prilagodimo času in potrebam. Dobro je, da arhitekt kot glavni sogovornik z obilico znanja že v začetni fazi gradnje dolgoročno razmišlja in naročnika opozori ter mu ponudi rešitve tudi za kasneje, ko bodo otroci dom zapustili. Na primer objekt zastavi tako, da je z manjšim posegom mogoče del nepremičnine oblikovati kot samostojno enoto in jo je mogoče oddajati. Tako v kasnejšem obdobju nepremičnine ni treba zapustiti, pač pa del nje predstavlja vir dohodka in nam omogoča dodatno finančno varnost.” Vsekakor je po besedah sogovornice izrednega pomena, da je ima nepremičnina funkcionalno razporejenost in da je v osnovi že grajena na podlagi potreb ljudi, ki bodo v tej nepremičnini prebivali. “Nekoč so znali dobro in uporabno izkoristiti prostore oziroma na manjši kvadraturi pridobiti funkcionalno razporeditev. Danes pa je na žalost vse več novogradenj kvadraturno prevelikih in nefunkcionalnih, kar naj bi predstavljalo luksuz, a na srečo se pojavljajo tudi dobre prakse,” še sklene Mojca Žižek Mesarec.
Bivanjska enota za starejše naj bo, svetuje sogovornica, vsekakor raje manjša, bolj kompaktna. "Pomembna je lahka dostopnost do stanovanja, pritlične etaže so zato zelo primerne. Še bolj kot pri drugih starostnih skupinah ima pomembno vlogo orientacija prostorov, v takem stanovanju ne sme manjkati sončne svetlobe. Ker se starostniki zaradi težje mobilnosti večji del zadržujejo v enem prostoru, je pomembno, da ta ni orientiran zgolj na sever - videti, začutiti sončno svetlobo ima v omenjenem obdobju pomemben vpliv na dobro počutje. Starejši so radi povezani z okolico, zato je zaželen stik z zunanjim prostorom. Priskrbimo jim udoben počivalnik ob oknu ali stanovanje z balkonom, s katerega je mogoče opazovati in zaznati okoliški utrip."
Težko sledimo lastnemu slogu
Arhitektka ugotavlja, da se Slovenci pogosto ne znamo identificirati s prostorom, v katerem živimo. "Opažam, da kot širša družba ali posamezniki težko sledimo lastnemu slogu. Posegamo po kataloški ponudbi in poskušamo slediti poplavi smernic, kar velikokrat vodi v kakofonijo barv in stilov. V splošnem dajemo prevelik poudarek posameznim kosom pohištva in elektronike, ki bistveno ne pripomorejo k življenjskemu udobju. Vse preveč časa in sredstev denimo namenimo izbiri sedežnega pohištva in televizorja namesto premisleku o tem, kam bi ju sploh postavili in v kakšni relaciji bosta s preostalim prostorom. Vsekakor nam ni privzgojeno, da bi o prostoru razmišljali celostno in od začetka načrtovanja, čeprav bi bilo ravno to nujno potrebno. Idejna zasnova je tista, ki zahteva največ časa. V tej fazi je treba dobro razmisliti o razporeditvi prostorov v stanovanju ali hiši, izbiri primernih materialov, morebitnem pohištvu po meri ter razporeditvi in tipu svetil," razmišlja Anja Patekar. Na vprašanje, kaj sploh vzeti s seboj ob selitvi v drugo stanovanje, odgovori kratko in jedrnato: "Babičin stol in knjige!"