Pri precejšnjem deležu učencev učenje na daljavo povečuje njihove čustvene stiske

DR, 26.5.2020
Andrej Petelinšek

Ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere na teh področjih brez dvoma prihaja še zlasti pri ranljivejših skupinah učencev? Objavljamo strokovno mnenje Društva psihologov Slovenije glede ukrepov v zvezi z zaključevanjem šolskega leta 2019-20: razmisleki in predlogi. Zapis predstavlja povzetek daljšega dopisa, ki so ga v Društvu psihologov Slovenije 23. 5. 2020 naslovili na odločevalce in medije.

V Društvu psihologov Slovenije spoštujemo prizadevanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki poskuša s svojimi smernicami za različne ravni vzgoje in izobraževanja pomagati pri ponovnem zagonu vzgojno-izobraževalnega procesa. Razumemo, da so odločitve MIZŠ verjetno nastale kot kompromis različnih strok ter da je skrb za preprečevanje okužb in varovanje zdravja pomembna prioriteta. Vendarle pa bi predvsem z namenom preprečevanja nadaljnjih psihosocialnih stisk učencev, učiteljev in staršev želeli s psihološkega vidika osvetliti nekatere kritične točke dosedanjih rešitev. V nadaljevanju komentiramo Smernice za odpiranje vzgojno-izobraževalnih ustanov s priporočili za šole ob vrnitvi učencev prvega VIO in učencev 9. razreda OŠ.

Pravila vedenja učencev in strokovnih delavcev ob vrnitvi v šolo

Smernice MIZŠ šolam med drugim nalagajo številne preventivne zdravstvene ukrepe (npr. uporaba mask za učitelje in devetošolce, vzdrževanje socialne distance, manjše skupine). To pomeni, da se učenci vračajo v okolje z bistveno drugačnimi pravili, kot so veljala pred epidemijo. Šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova tako v konceptualnih kot pravnih podlagah izpostavlja tako izobraževalne kot vzgojne cilje. Utemeljeno lahko predpostavimo, da so (bili) v času izvajanja pouka na daljavo v ospredju predvsem izobraževalni cilji. Opora učencem v procesu socialnega in čustvenega učenja večinoma ni potekala sistematično oz. je bila ponujena na daljavo ob pretežno individualnem in samostojnem učenju učencev, ki niso bili vključeni v vrstniške skupine, ki so pomemben dejavnik socializacije otrok in mladostnikov. Zato je ob vračanju učencev v šolo še toliko bolj pomembno zadovoljevanje njihovih potreb po stikih z vrstniki in po čustveni varnosti, hkrati pa tudi prepoznavanje in upoštevanje primanjkljajev in razlik v socialnih in čustvenih spretnostih med učenci, ki so nastali v času izvedbe pouka na daljavo in ki se utegnejo ob zahtevani fizični distanci v novih razmerah šolanja še povečevati. Psihologi apeliramo da učitelji povečajo občutljivost za zaznavanje in reševanje teh problemov in se v primeru večjih težav socialno-čustvene narave obrnejo šolske svetovalne delavce, v primeru intenzivnejših težav pa na pediatre, psihologe in pedopsihiatre v centrih za duševno zdravje in svetovalne centre.

Šole so v preteklih nekaj dneh pouka ob skrbni pripravi za vstop mlajših učencev pokazale izjemno odgovornost v izvajanju ukrepov na način, ki omogoča spodbudno učno okolje

Pri tem je treba poudariti, da so šole v preteklih nekaj dneh pouka ob skrbni pripravi za vstop mlajših učencev pokazale izjemno odgovornost v izvajanju ukrepov na način, ki omogoča spodbudno učno okolje. Vendar pa so učitelji kljub svoji angažiranosti pred enim izmed ključnih izzivov pedagoškega poklica – kako naj ohranjajo ravnovesja med vzpostavljanjem jasne strukture (torej vzdrževanjem zahtevanih ukrepov) in visoke stopnje čustvene opore učencem oz. zagotavljanjem takšne razredne klime, da bo kljub novim pravilom vključujoča ter bo zagotavljala tudi zadovoljevanje socialnih in čustvenih potreb otrok. Utemeljeno lahko predpostavljamo, da bodo morali učitelji v marsikateri situaciji izbirati med doslednim sledenjem priporočilom in s tem zagotavljanjem varnosti z vidika zdravja otrok ter med strokovnim odzivom, ki otrokom zagotavlja čustveno varnost. Od prepleta okoliščin je odvisno, čemu bodo učitelji v takšnih situacijah dali prednost. Zato je pomembno, da je zagotavljanje ukrepov življenjsko, pravila pa smiselna, če želimo, da jim učenci (in učitelji) sledijo.

image
Sašo Bizjak

Zaključevanje na daljavo

Za približno 100.000 učencev od četrtega do osmega razreda, ki naj bi šolsko leto zaključili z učenjem na daljavo, to pomeni, da se bodo razlike tako v njihovem znanju kot v njihovih socialnih in čustvenih spretnostih ter v učni motivaciji zelo verjetno še naprej povečevale. Sprašujemo se, ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere na teh področjih brez dvoma prihaja še zlasti pri ranljivejših skupinah učencev, kot so učenci s posebnimi potrebami, učenci iz socialno, ekonomsko in kulturno manj spodbudnega okolja, otroci priseljencev in tudi učenci drugega triletja.

image
Robert Balen

Učenci 2. triletja bodo tako v vseh vidikih – tako izobraževalnih kot vzgojnih - v času, ko bodo njihovi starši na delu, prepuščeni sami sebi. Otroci v tej starosti še niso sposobni samostojno obvladovati vseh zahtev, ki jih prinaša pouk na daljavo. Učenci, ki bodo sami doma, bodo torej prikrajšani za učno pomoč, čustveno oporo, družbo vrstnikov in – nenazadnje – za topel obrok.

Ne velja pozabiti, da je šolanje na daljavo lahko relativno uspešno potekalo tudi zaradi velike angažiranosti staršev, ki so morali šolanje na daljavo marsikje spremeniti v koncept šolanja na domu. Iz odzivov staršev iz različnih virov lahko sklepamo, da je veliko staršev dejansko izvajalo neko obliko šolanja na domu, še zlasti v primerih, ko so učitelji v prevladujočem deležu pošiljali učencem predvsem navodila za delo.

Situacija s covid-19 je odločevalcem lahko tudi podlaga za nov razmislek o nekaterih vidikih vzgoje in izobraževanja

Ena najbolj ranljivih skupin učencev so učenci, ki imajo težave z učenjem (npr. učenci s posebnimi potrebami, učenci iz manj spodbudnega družinskega okolja, priseljenci). Pri precejšnjem deležu učencev učenje na daljavo še povečuje njihove čustvene stiske, saj ne uspejo slediti pisnim navodilom in se izgubljajo v množici informacij. Pri tem pa opozarjamo, da predstavljajo učenci z odločbo o usmeritvi le del učencev, ki pri pouku potrebujejo prilagoditve. Slednji trenutno niso deležni nikakršne sistemske dodatne opore oziroma je ta v celoti prepuščena njihovim učiteljem oziroma v najboljšem primeru nevladnim organizacijam. Zaradi tega menimo, da bi morali tem učencem takoj nuditi neposredno pomoč v šoli.

Pouk na daljavo kot priložnost?

Situacija s covid-19 je odločevalcem lahko tudi podlaga za nov razmislek o nekaterih vidikih vzgoje in izobraževanja (npr. prenova učnih načrtov v smislu zmanjševanja njihove vsebinske obsežnosti ter morebitnega uvajanja novih obveznih učnih predmetov, ki bi učence računalniško opismenjevali, opolnomočenje učiteljev za poučevanje z uporabo IKT, ter zagotavljanje, da imajo vsi - tako učitelji kot učenci, dostop do uporabe ustreznih naprav in povezav, vpeljevanje učenja na prostem na sistemski ravni). S svojimi razmisleki in predlogi želimo psihologi pomagati pri izpeljavi procesa šolanja v tem šolskem letu, hkrati pa proaktivno (preventivno) usmerjamo svoje razmišljanje tudi v prihodnje šolsko leto, če bodo morda določeni ukrepi še vedno veljali oz. se na novo pojavili.

Marko Vrtovec, univ. dipl. psih., predsednik Društva psihologov Slovenije

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psih. svet., psihoterapevtka, predsednica Strokovnega sveta DPS

Red. prof. dr. Mojca Juriševič, univ. dipl. psih., predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju DPS

Red. prof. dr. Matija Svetina, univ. dipl. psih., predstojnik Oddelka za psihologijo, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

prof. dr. Bojan Musil, univ. dipl. psih., predstojnik Oddelka za psihologijo, Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

Red. prof. dr. Vlasta Zabukovec, univ. dipl. psih., koordinatorica študijskega programa Uporabna psihologija, Oddelek za psihologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem Filozofska fakulteta

Povzela: izr. prof. dr. Katja Košir, univ. dipl. psih., Oddelek za psihologijo, Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku