Prenašanje veščin iz roda v rod: Lončarka, ki deli svoje znanje

Slavica Pičerko Peklar, 14.2.2020
Marko Suhoveršnik

Pri nas nimamo šole za lončarje, a je veščine mogoče pridobiti na različnih tečajih, ki jih organizirajo tudi v Zavodu Marianum. Tam je svoje rokodelstvo s predajanjem znanja povezala nekdanja študentka prava Urša Ambrož.

Z Uršo Ambrož sva se prvikrat srečali že pred mnogimi leti, takrat, ko je navduševala s svojimi ličnimi podobami majhnih hišk in okrasjem, izdelanim iz fimo mase. Že takrat je bila navdušena nad tem, kar počne, in prepričana, da jo bo pot ustvarjanja vodila do vedno novih izzivov. Zdaj je lončarka z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je v svet ustvarjanja z glino popeljala številne udeležence tečajev, ki jih, tudi v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, vodi v Zavodu Marianum Veržej.

image
Marko Suhoveršnik ”Zagotovo bi bilo lažje, če bi že od malega gor rastla z glino in ustvarjanjem, tako pa sem se kot mestno dete morala vsega tega učiti na novo.”

Od študija prava do učenja lončarstva

"Sem generacija srednješolskega usmerjenega izobraževanja, jezikovna smer, študirala sem pravo, veliko planinarila. Ja, takrat še nisem ustvarjala, sva si pa s Cirilom (izvrstnim ljubiteljskim fotografom, ki navdušuje s svojimi fotografijami, op. p.) kmalu ustvarila družino. Tri otroke, zdaj že študente, imava in v letih, ko so bili otroci majhni, sem že vsak prosti trenutek namenila ustvarjanju. Takrat sem ustvarjala s fimo maso, začela izdelovati nakit iz keramike in le korak je še bil do srečanja z glino. Ta daje tistemu, ki jo vzame v roke, neštete možnosti ustvarjanja, in ko sta mi mama in oče kupila manjšo peč za keramiko, ustvarjanju kar ni bilo konca. Preprosto eksperimentirala sem, se učila iz lastnih napak in spoznala, da še kako drži rek, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo," se svojih začetkov ustvarjalne poti po več kot četrt stoletja dela spominja prijetna sogovornica, ki z družino živi v Vičancih pri Veliki Nedelji.

Prenašati znanje in veščine skoraj pozabljenih obrti na mlajše je posebno poslanstvo in temu bi morali nameniti večjo pozornost
image
Marko Suhoveršnik Mladim, s katerimi se srečuje na svojih lončarskih delavnicah, svetuje, naj poskušajo in počnejo različne stvari, saj bodo le tako spoznali, kaj jih zares zanima in veseli.

Danes je Uršo mogoče srečati v Zavodu Marianum, kjer v Centru domače in umetnostne obrti (DUO) vodi lončarske tečaje in delavnice. Ker je zavod registriran tudi kot dnevni center šolskih in obšolskih dejavnosti, prihajajo k njim otroci iz vrtcev, osnovnošolci, dijaki, tudi študentje pa udeleženci različnih programov Erasmus iz tujine in vse te Urša z veseljem vodi v svet ustvarjanja z glino. "Kdor hoče in si močno želi, bo zagotovo našel pot do znanja in veščin, ki si jih želi pridobiti," pravi danes nesojena pravnica, ki se je pred leti, ko so v Zavodu Marianum razpisali pilotsko usposabljanje za lončarja, znašla med tečajniki. "Po opravljenem 180-urnem tečaju, ki ga je vodila Darja Zelko, sem vedela, da je ustvarjanje z glino tisto, kar želim početi. Še več, takratni direktor Zavoda Marianum Janez Krnc mi je, preko evropskega projekta Rokodelska akademija 1, ponudil zaposlitev in začela sem voditi tudi delavnice za naše obiskovalce. Tako sem stopila na pot, ki je danes zame prav tako pomembna kot ustvarjanje samo. Prenašati znanje in veščine skoraj pozabljenih obrti na mlajše je zame posebno poslanstvo in temu bi morali nameniti večjo pozornost. Sama sem izkoristila vsako priložnost učenja in izobraževanja, preko različnih krajših delavnic in tečajev, ki so jih ponujali različni keramiki, umetniki in slikarji, literatura. Včasih sem si pomagala tudi s svetovnim spletom ali preprosto vrtela vreteno in tako pridobivala kilometre, ki delajo mojstra. Tako sem počasi napredovala in pričela izdelovati svoje prve, tudi uporabne izdelke na vretenu. V tistem začetnem obdobju je bilo zame zelo dobrodošlo, da sem lahko za nasvet vedno poprosila lončarske mojstre iz družine Zelko. Zagotovo bi bilo lažje, če bi že od malega gor rastla z glino in ustvarjanjem, tako pa sem se kot mestno dete morala vsega tega učiti na novo. Pri tem mi je bil vedno pripravljen svetovati in pomagati tradicionalni lončar Saša Žuman iz Ljutomera, ki je danes na našem koncu praktično še edini delujoči tradicionalni lončar."

image
Marko Suhoveršnik Mladi in starejši, prav vsi so navdušeni nad lastnimi izdelki.
Lončarka spoznava, kako zelo pomembno je v današnjem času znati kaj narediti z rokami

Ohranjanje starih veščin kot poslanstvo

Prenašanje znanja in veščin iz roda v rod, poudarja Urša, je zelo pomembno za nekoga, ki stopa na to pot, saj pri nas ni formalnega izobraževanja za lončarje, ni lončarske in še kakšne rokodelske šole. "Pri nas lahko lončarska znanja pridobiš preko tečaja, ki ga enkrat letno izvajamo v Zavodu Marianum, in mogoče je, ko delo res že dobro obvladaš, opraviti izpit za NPK lončar. Dobrodošlo bi bilo na ta način ohranjati še kakšna tradicionalna znanja. V okviru tehničnih dni mladi pri nas spoznavajo nekaj o rokodelstvu nekoč in danes. V Centru DUO imamo tudi Eko muzej, razstavišče in trgovinico z izdelki petdesetih pomurskih rokodelcev, mi pa obiskovalcem omogočimo praktično delo, a ne le lončarjenje, pač pa rade volje k sodelovanju povabimo še kakšnega rokodelca in se skupaj z njim lotimo izdelovanja izdelkov iz slame, filca ali ličja in drugih materialov," pravi Urša, ki spoznava, kako zelo pomembno je v današnjem času znati kaj narediti z rokami. "Mladi in starejši, prav vsi so navdušeni nad lastnimi izdelki, skodelica, okrasek, karkoli že človek ustvari z lastno energijo in rokami, veliko šteje."

image
Marko Suhoveršnik

Urša Ambrož v času, ko ne vodi delavnic, ustvarja svoje kolekcije uporabne keramike, tudi izdelke po naročilu. Njene mojstrovine je mogoče videti v trgovinici zavoda ali ormoškem TIC-u. "Res sem hvaležna, da sem lahko del te ustvarjalne zgodbe, ki jo ustvarja naš Zavod Marianum, in da imam možnost predajati ta znanja in ustvarjalno energijo naprej. Vesela pa sem tudi, ko vidim, da hčera Špela pluje v tej umetniški smeri, in velikokrat eksperimentirava skupaj in razvijava kakšno noviteto v naši domači mali delavnici, kjer se pogosto znajdemo kar vsi. Ideje se kar rojevajo, tudi tehnične rešitve, pri čemer prednjači mož Ciril," dodaja lončarska mojstrica Urša, ki obožuje družinske športno-kulinarične in ustvarjalne konce tedna, ki jih vse napolnijo z energijo in močjo. Ja, če bi se še enkrat znašla na začetku, bi šla po isti poti, bi se pa izognila pravu in izbrala kakšno umetniško fakulteto. "Sem primer dobre prakse, kako je mogoče v življenju najti pravo pot, le slediti je treba željam, delati in verjeti vase, no, pa malo sreče tudi prav pride," se v pozdrav nasmehne Urša Ambrož, ki tudi zato vsem mladim, s katerimi se srečuje na svojih lončarskih delavnicah, svetuje, naj poskušajo in počnejo različne stvari, saj bodo le tako spoznali, kaj jih zares zanima in veseli.

Anketa

Ali načrtujete, da boste v letošnji poletni sezoni obiskali Hrvaško?

Sudoku