(PREJELI SMO) Nova normalnost razkriva: življenje je smrtno nevarno, ne šalite se!

Darko Špelec, Maribor, 7.6.2020
Andrej Petelinšek

Ste bili normalni? Ste zdaj normalni? Si v prihodnje želite biti normalni? Abnormalno, kakšna vprašanja! Bom raje vprašal takole: smo se v tem kratko-dolgem času karantene česa naučili?

Zdravstvena strahovlada nas je ponovno seznanila s staro znanko. Znanko, ki smo jo že dolgo tlačili v podzavest in pozabo. Saj veste, o kateri gospe pišem. Velika večina živečih se je boji; res ni spodobno zapisati, da je velika večina na smrt prestrašena. Gospe je namreč tako ime - smrt. Ali se osebna imena ne pišejo z veliko začetnico? Dobro, Smrt je dobila smrtonosno medijsko pozornost in Stroka (velika začetnica?) nas je posvarila, naj se ji ne približujemo, naj ji vendar ne segamo v roko, smrtno resna socialna distanca, tristo odstreljenih medvedov!

Ne preseneča, da se velika večina politikov boji smrti. Modrec, ki ga nismo pripravljeni poslušati, nas je že poučil o tem, kako sebičen je strah pred smrtjo: "Velika škoda bo za tebe, če umreš. Za druge to ne bo velika izguba, za tebe pa bo nenadomestljiva. Nikomur nisi tako potreben, kot si sebi." In kako izborno so se politiki znašli v vlogi mrliških oglednikov, režiserjev neposrednih prenosov umiranja podarjenega resničnostnega šova! Koliko resno-slovesnih žalnih nagovorov ob števcu žrtev! Čeprav aktualna vladajoča politika ne zaupa največji medijski javni hiši, je RTV s čudovito skrbnostjo izdelala koronavirusno scenografijo, ki je zapolnila domišljijski svet - povečave koronavirusa so zadostile ljudskim potrebam. Narodov blagor, nacionalni interes, splošna blaginja … politični smog besed, saj vemo. Umreti za domovino?

- Dulce et decorum est pro patria mori (sladko in primerno je za domovino umreti)?! V kakšnih skorumpiranih časih je nastala ta sprevržena misel? K sreči je zapisana v mrtvem jeziku in se živih politikov ne tiče. Sicer bi se KPK morala s tem ukvarjati prednostno. S Patrio pa so bili itak sami križi in težave. Grožnje s smrtjo so tako že postale nenormalna realnost, ene pač individualno ciljane, druge znanstveno kolektivno razsejane. Vsi naslovniki pa so upravičeno zaskrbljeni - o tempora, o mores! (kakšni časi, kakšni običaji!) …

image
Reuters Življenje se vrača tudi v cerkve, Moskva

Etapna zmaga nad smrtjo je uradno zabeležena in razglašena. Pravzaprav ne razumem sodržavljanov, ki se zmrdujejo nad uspešno organizirano paniko, in se norčujejo iz ponosa naših voditeljev. Pozabljajo, da smo v teh časih celo jezikovno nekaj pridobili. Ne mislim samo na - upam - benigne novotvorbe tipa "predvidljive prihodnosti", v stopnjevanju pridevnika ponosen smo bogatejši za nadpresežnik: ponosen, bolj ponosen, najbolj ponosen, ponosen kot Počivalšek. Non plus ultra, se vam ne zdi? Če vas izraz organizirana panika moti, ga nadomestite z obvladovanjem krize ali vodenjem kriznih razmer, meni je vseeno. Sam pač vztrajam pri organizirani paniki, ker jasno kaže nasprotje med spontano panično reakcijo na morebitno (smrtno) nevarnost in discipliniranim urejanjem nevzdržnega stanja karantene telesno zdravih. Vcepljanje odgovornega ravnanja, ki je zreducirano na (stare in nove) normalne higienske standarde in samozaščitno vedenje, sicer nima odrešilne doze cepiva. Je pa vsaj nekaj, čeprav so nekateri ljudje bili, so in bodo packe - vsem ukrepom, predpisom in priporočilom navkljub. Za to ni cepiva. Poslovna brezobzirnost v krizni nabavi (delno ponosno, kar oholo priznani kraji) zaščitnih mask se je uspešno nadaljevala v vsesplošni brezobzirnosti zamaskiranih državljanov in državnikov. Nerazumljivosti se je tako pod masko pridružila še nerazločnost občevanja s še nejasnimi posledicami za potomstvo. Ko se je že dozdevalo, da je zdrava pamet kirurško odstranjena iz kriznega premisleka, se je vrnila v razpravo o obveznem nošenju mask. Kako nujne so, kako koristne so? Da Slovenija ne more trajno ostati Karantenija, je bilo megleno jasno še najbolj zvestim in prilagojenim Karantencem.

Sproščena preganjavica

A kako naprej, če potuhnjenost pred virusi ne pomaga? Pravzaprav (nas poučujejo) se je virus potuhnil in se bo vrnil z napovedanim drugim valom. Sem prav zapisal "napovedanim", ne "zapovedanim"? Tudi velika večina strokovnjakov se boji smrti. Bistvena prvina predpisane nove normalnosti je pravi dokaz naravne združljivosti religije in znanosti, ki sta se stoletja vedli kot smrtni sovražnici, pa ju je smrt dokončno združila v enajsti zapovedi: boj se bližnjega svojega - kot se bojiš lastne smrti!

image
Reuters Navodila za življenje in delo, London

V skoraj globalni žajfnici smo že doživeli tragikomično prvo dejanje organizirane panike, prehajamo v groteskno-burleskno drugo dejanje sproščene preganjavice. Kakšna sproščena preganjavica, kakšno leseno železo je to? No, epidemija se je uradno poslovila. Sproščanje ukrepov je potemtakem samoumevno, ni res? Kako je torej s to sproščeno preganjavico? To je hrbtna stran tako imenovane nove normalnosti, da ne bom slepomišil (spreletela me je misel na netopirje, uradne prenašalce virusa, če še imajo ta nesrečni status).

Smrt, bolj natančno strah pred smrtjo je še vedno glavni zaveznik vzpostavljanja nove normalnosti, ki žal ni izboljšana različica stare normalnosti. Strinjam se, da vrnitev na staro normalnost ne bi bila noben dosežek. Nisem je ravno preveč občudoval. Bebasto potrošništvo, socialno distanciranje brez koronavirusnih groženj in gonja za nezadržno gospodarsko rast, čaščenje zlatega teleta v podobi BDP-ja ekonomske znanosti, vse to mi vsekakor ni bilo blizu. A nova normalnost ne ponuja ničesar novega. Že prisotno socialno distanciranje je z novo normalnostjo dobilo zdravstveno podlago, interese bomo uveljavljali na predpisani razdalji, prava reč. Sproščena preganjavica je pač visoka cena, ki jo je treba plačati za počasno vrnitev na staro, ničesar drugega si ne obetajte. Politika se v javnosti predstavlja kot odrešiteljica iz nastalih velikih gospodarskih težav, ki so logična posledica zdravstvene krize (reševanje življenj, ste že pozabili?). Če ne bi organizirala panike, potem sproščene preganjavice ne bi mogla predpisati s pomočjo znanosti, kaj šele s pomočjo religije. Tako pa. Nevarnost še ni mimo, ni nam sicer več treba ostati doma, toda vedimo se, kakor da smo vsi okuženi. Oziroma, kakor da se lahko zdaj zdaj okužimo. Preganjavica je predpisana z receptom po strokovno-političnih zamenjavah končno pravilno vodenega NIJZ. Glede na neizvedljivo komičnost predpisanih usmeritev in priporočil za novo normalnost se spomnimo na pregovor, da je smeh pol zdravja. V tem kontekstu je Nacionalni institut za javno zdravje polovico dela že opravil, kajne? Za drugo polovico bomo res morali poskrbeti sami. Ne s figo in ne z masko v žepu. Bo treba že kaj tehtnejšega.

Kolesarskih protestov ne dojemam kot nekakšnega socialnega vrenja, kaj šele "prebujenja". Dobro je to, da so se mladi izvili iz apatičnosti in apolitičnosti. Čeprav so trenutno nedoločno antipolitično razpoloženi, je to bolje od ždenja in mladostnega hiranja. Za svet, v katerem želijo živeti, gre, skrajni čas je že bil, da se razmigajo (ne samo na kolesih in s transparenti) in začnejo soustvarjati skupno realnost. Srečno.

image
Reuters Na varnem, Walenstadt

Hvalnica zdravi pameti, ne novi normalnosti

In spet je ob sveti trojici znanost-religija-politika začela jezikati zdrava pamet. Novi normalnosti se očitno ne bo posrečilo, da bi jo utišala. (Samokritično pripominjam, da sem v minulih desetletjih dovolj pogosto tudi sam zasmehoval zdravo pamet, na pragu starosti pa se ji iskreno opravičujem in jo brez kakršnihkoli zadržkov objemam.) Zdrava pamet se je v hitro spreminjajoči vsakdanjosti sama izobraževala, tako rekoč izobraževala ob delu; naravni dar opazovanja je nadgradila, ko je črpala iz istega vira kot ugledna znanost. A prednost zdrave pameti je v tem, da se ni niti skomercializirala niti spolitizirala. Česar ne moremo trditi o troedinosti vladajoče ideologije: znanost se prodaja najboljšemu ponudniku (= prostituira), religija se bogokletno peča s politiko, politika pa … postaja birokratsko resnobna zvodnica človeštva. Skoraj globalni karantenski socialno-ekonomski eksperiment nam kaže obrise prihodnosti, ki si je ne želimo. Temu se je vredno in treba upreti. Ne dovolite, da vas paralizira strah pred smrtjo in da vam državljanska pokorščina prepoveduje samostojno kritično razmišljanje. Spomnite se znamenite Snoopyjeve modrosti: ni res, da samo enkrat živimo, živimo iz dneva v dan - samo enkrat umremo.

Da, umivajte si roke, bodite pozorni na higieno kihanja in kašljanja, vendar se ne bojte živeti v dobro sebi in drugim. Umrl bom, torej sem živ!

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku