Prej v pokoj, a z nižjo pokojnino

Tanja Fajnik Milakovič, 17.3.2019
Tit Košir

"Če vlada vztraja pri zakonski ureditvi, naj vsem prizadetim zavarovancem omogoči, da se sami odločijo o morebitni povrnitvi vplačanega denarja, saj se je osnovni namen vplačila izjalovil zaradi ravnanja države".

V Civilni iniciativi Dokup dobe, ki je bila ustanovljena decembra lani in skuša s podpisi spletne peticije (do zdaj so jih zbrali 167) doseči spremembo pokojninskega zakona, so pričakovali, da bo ustrezno odpravljen tudi njihov problem. A kot so opozorili na včerajšnji tiskovni konferenci, med pokojninskimi spremembami, ki jih napoveduje ministrica za delo Ksenja Klampfer, se o tem ni govorilo. Tudi v prihodnje za upokojitev ostaja ključnih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, prav tako vsi malusi pri pokojnini, če se z dokupljeno dobo upokojiš prej.

image
Tit Košir

"To pomeni, da se za nas, ki smo še po starih pokojninskih zakonih dokupili pokojninsko dobo do 31. decembra 2012 z jasnim namenom, da se bomo lahko prej upokojili brez odbitkov, ničesar ne spremeni," pojasnjuje Zlatko Ajd in dodaja: "Čeprav nam je takratni zakon to zagotavljal in smo za dokup študija in služenja vojaškega roka pošteno plačali. Tako dokupljeno dobo imamo priznano tudi z odločbo Zpiza in vpisano v delovno knjižico. Po tem je začel veljati Zpiz-2, ki je uvedel pojem pokojninska doba brez dokupa, in vsem, ki smo leta dokupili iz lastnega žepa, odvzel možnost, da bi se lahko upokojili prej brez trajnih odbitkov pri pokojnini. Državni zbor je pred dvema letoma z novelo zakona popravil krivico za nazaj le za tiste, večinoma brezposelne, ki so si do uveljavitve Zpiz-2 plačevali prostovoljno obvezno pokojninsko zavarovanje, za nas pa ne. Smo dvakrat kaznovani: plačali smo več, zdaj pa lahko gremo v pokoj prej le z do 18 odstotkov trajno nižjo pokojnino. Pri tisoč evrih pokojnine je to skoraj petina oziroma 200 evrov manj."

Pred časom so bili pri varuhu človekovih pravic, kjer so vložili pobudo za oceno ustavnosti Zpiza-2, od varuha pa prejeli odgovor, da jim pritrjuje in so zato v letno poročilo med priporočili vladi ob že načrtovanih spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagali, da še enkrat prouči primernost ureditve, ki od 31. decembra 2012 ureja različne pravice prostovoljnega zavarovanja in prostovoljnega dokupa delovne dobe. "Če pa vlada vztraja pri zakonski ureditvi, naj vsem prizadetim zavarovancem omogoči, da se sami odločijo o morebitni povrnitvi vplačanega denarja, saj se je osnovni namen vplačila izjalovil zaradi ravnanja države," je v odgovoru Civilni iniciativi Dokup dobe zapisala tedanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer konec februarja. Ob tem je še pojasnila, da bo urad varuha počakal na odzivno poročilo vlade na letno poročilo varuha in stališče državnega zbora, po tem pa se bodo odločili o morebitni vložitvi zahteve za oceno ustavnosti.

Da je pri dokupu kar nekaj krivic, pravi tudi Marijan Papež, generalni direktor Zpiza: "So tudi primeri, ko je kdo za dokup odštel deset tisoč evrov, pa se mu ob upokojitvi ta doba ni štela kot delovna doba. Drugemu, ki pa si je plačeval prostovoljno obvezno zavarovanje za ožji obseg pravic in je plačeval 720 evrov na leto, pa se je to obdobje štelo kot delovna doba po Zpiz-1. Danes je pet let še vedno mogoče dokupiti, za dokup enega leta pa je treba odšteti najmanj pet tisoč evrov, zato je krivično, da ima dokupljena doba slabši status. Z enakim vrednotenjem dob, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, bi se te razlike in nekatere krivice lahko v prihodnje zmanjšale."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku