Preberite, kako živijo v Sloveniji upokojenci

M.St, 4.10.2019
Andrej Petelinšek

Statistični urad: 268.000 prebivalcev Slovenije, med temi 89.000 upokojencev (ali 18,1 odstotka vseh upokojencev, od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških) je živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine

1. oktober

je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let (65+). Podatke je ta teden objavil Statistični urad.

413.054 ali 19,8 odstotka

je bilo 1. januarja 2019 med vsemi prebivalci Slovenije takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 % teh oseb so bile ženske. 189 prebivalcev izmed teh je bilo starih 100 ali več let; od tega 61 žensk. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; v Sloveniji se je v zadnjih 25 letih podaljšala v povprečju za oba spola za približno 7 let. V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb ali 3 odstotke. Na ravni statističnih regij je bil delež starejših oseb med celotnim prebivalstvom največji v goriški (22,4 odstotka) in pomurski (22,2 odstotka), najmanjši pa v osrednjeslovenski regiji in jugovzhodni Sloveniji (v vsaki 18,4 odstotka). Samo v treh statističnih regijah je bil delež starejših manjši od slovenskega povprečja, poleg že omenjenih še v savinjski (19,3 odstotka).

268.000 prebivalcev Slovenije,

med temi 89.000 upokojencev (ali 18,1 odstotek vseh upokojencev, od tega 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških) je živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije je bila v letu 2018 13,3-odstotna, Stopnja tveganja revščine je bila najvišja prav med osebami, starimi 65 ali več let, in sicer 18,3-odstotna (med starejšimi od 74 let je bila celo 21,8-odstotna).

Število delovno aktivnih s starostjo teh oseb upada. Za slovenski trg dela je značilno, da je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 55–64 let ena najnižjih v EU, predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja (v letu 2018: 47,0 odstotkov; povprečje v EU-28: 58,7 odstotka). Se pa v zadnjih letih zvišuje; od leta 2016 se je zvišala za 8,5 odstotne točke.

image
Sašo Bizjak

6,7 (na lestvici od 0 do 10)

je povprečna samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem med osebami, starimi 65+. In je najnižja, kajti povprečna samoocena v vseh starostnih skupinah skupaj je bila 7,3 (najvišja je bila med mladimi, starimi 16–29 let: 8,1). Na oceno splošnega zadovoljstva z življenjem posameznika vpliva v precejšnji meri tudi njegovo zdravstveno stanje. V letu 2018 je bilo med vsemi prebivalci približno 10 odstotkov takih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot slabo ali zelo slabo; samo med starejšimi (65+) je bil delež takih bistveno višji; znašal je 23 odstotkov.

4,5 odstotka oseb, starih 65 plus,

prebiva v domovih za starejše, med temi je samo vsak četrti moški. V domovih za starejše, ki z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, je 1. januarja 2019 prebivalo 19.260 oseb; 95 odstotkov teh oseb je bilo starih najmanj 65 let. Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za 15 odstotkov (tudi zaradi novih zmogljivosti). Njihova povprečna starost je bila na začetku tega leta 83 let. Delež starejših, ki živijo v t. i. skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše, se s starostjo povečuje. Na začetku leta 2018 je bilo med 65-letniki takih, ki so živeli v skupinskih gospodinjstvih, 0,9 odstotka, med 80-letniki 5 odstotkov, med 85-letniki 11 odstotkov, med nad 90 let starimi osebami pa že vsaka četrta.

image
Igor Napast

13,2 odstotka

je bilo med prebivalci Slovenije, starimi 65 ali več let, v letu 2018 višje- ali visokošolsko izobraženih (v 2011 jih je bilo 10,2 odstotka). Starejši od 65 let so edina starostna skupina, v kateri delež moških z višje- ali visokošolsko izobrazbo presega delež žensk z enako izobrazbo (16,9 odstotka : 10,6 odstotka). V starostni skupini 60–64 let pa delež žensk za 1,8 odstotne točke presega delež moških (17,2 odstotka  : 15,4 odstotka). Premik v smeri večjega vključevanja žensk v višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje se je torej začel z generacijami, rojenimi sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.

image
Statistični Urad
Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku