Praktično: 5 trikov za lažje lupljenje kostanja
Kostanj je ob moštu tipična sestavina jesenskih piknikov. V sezoni ga je načeloma dovolj, ob sprehodu po gozdu ga lahko naberemo kar sami. Edina težava je lupljenje, a tudi pri tem obstaja nekaj trikov.
Jesen je nadvse bogata z užitnimi darovi matere narave. Pravzaprav je kar malce sramotno, da so pred leti pod blagovno znamko Dar jeseni prodajali ceneno "čmigo", ki si je komajda zaslužila ime namizno vino. Vsekakor pa je vino pridelek, ki ga - že zaradi časa trgatve in postopnega spreminjanja iz mošta v končni produkt - najpogosteje povezujemo z jesenjo.
In kaj se že po tradiciji najbolje poda k nastajajočemu vinu novega letnika, torej k bolj ali manj sladkemu ali alkoholnemu moštu? Kakopak kostanj, ki je prav tako tipičen dar jeseni.
Po kostanj ni treba plezati na drevesa
V naših nižje ležečih gozdovih ga je v izobilju, primerno zrelost pa doseže v oktobru in novembru. Ne, ponj ni treba plezati po drevesih; ko dozori, plodovi kar sami popadajo na tla. Če bodeča ježica, v kateri so užitna semena, pri tem poči, imamo seveda še nekoliko lažje delo. Če ne, jo lahko razpremo tako, da z dovolj čvrstim obuvalom previdno in z občutkom stopimo nanjo. Z golo kožo se ježic raje ne dotikamo, ker pikajo in povzročajo poškodbe, ki se rade okužijo in zagnojijo.
Kostanj je izdatno in polnovredno, čeprav dokaj "težko" živilo. V vsakem primeru ga moramo termično obdelati - surov namreč ni okusen. Sto gramov užitne sredice ima energetsko vrednost okrog 900 kilojoulov (oziroma po starem 215 kilokalorij) in vsebuje okrog 45 gramov ogljikovih hidratov (od tega je okrog tretjina sladkorjev), 8 gramov prehranskih vlaknin ter po 2 grama maščob (od tega je petina nasičenih) in beljakovin. Bogat je z vitamini C, B1, B6, B9 in z minerali manganom, bakrom in kalijem. Predvsem zaradi slednjega morajo biti pri uživanju nekoliko previdnejši in zmernejši ljudje z boleznimi ledvic, še posebno tisti, ki hodijo na hemodializo.
A načeloma je kostanj zdrav in nadvse hranilen. Da po večini nima statusa osnovnega živila (izjema je tradicionalna ljudska kuhinja italijansko govorečega švicarskega kantona Ticino), pa je najbrž "zaslužno" predvsem to, da je tako težko priti do užitnega semenskega jedra. Ko ga enkrat spravimo iz ježice, mu je treba odstraniti še žilav, usnjat in neužiten zunanji ovoj pa še precej tanjši, a kosmat in neokusen notranji ovoj.
5 trikov za lažje lupljenje kostanja
Lupljenje surovega kostanja je natančno in mukotrpno delo, ki zahteva ogromno spretnosti, potrpežljivosti in časa. Še najlažje je olupiti pečen kostanj, ki je najbolj priljubljen in v kombinaciji z moštom najbolj tipična sestavina jesenskih piknikov na prostem. A tudi tu zadeva ni tako preprosta: vsako seme posebej je treba zarezati skozi zunanjo kožico, da med pečenjem ne eksplodira.
1. Pripravite kostanj vnaprej
Nekoliko lažje gre, če sveže nabran kostanj razprostremo po časopisnem papirju in ga pustimo v suhem prostoru na sobni temperaturi počivati nekaj dni.
2. Uporabite trik z mikrovalovno pečico
Pomagamo si lahko tudi z mikrovalovno pečico, tako da vsako seme na ploski strani križno zarežemo, prgišče kostanjev razprostremo na krožnik in damo za eno do dve minuti v mikrovalovno pečico, nato pa še tople olupimo.
3. Kuhanemu dodajte sol
Če kanimo pripraviti kuhan kostanj (za boljši okus je priporočljivo vodi dodati prav majhen ščep soli), ga sicer ni nujno zarezovati, a z lupljenjem bo vseeno ogromno dela. Morda je še najbolj preprosto kuhan kostanj zarezati in iz njega s prsti ali kar z zobmi iztisniti dovolj mehko kuhano vsebino.
4. Za pire uporabite stiskalnik za česen
Če kanimo iz kuhanega kostanja pripraviti pire (ta je - poleg najrazličnejših golažev in suhih salam - ena najbolj tipičnih madžarskih specialitet), je vsako seme najbolj preprosto prerezati na pol in stisniti v večjem stiskalniku za česen.
5. Najlažja izbira: Kupite že olupljeni kostanj
No, k sreči se dobi tudi industrijsko olupljen kostanj, po navadi uvožen iz Kitajske ali katerih drugih daljnih krajev. Za silo kar prav pride, a po kakovosti se ne more primerjati s svežim domačim, še manj pa z legendarnimi (in nekoliko debelejšimi) italijanskimi maroni.
Kostanj je v kuhinji precej vsestransko uporaben za sladice, pa tudi kot priloga k mesnim jedem, dodatek k mesu ali njegov veganski nadomestek v golažih in enolončnicah, kot nadev za perutnino (na primer martinovo gos), pa tudi kot samostojna jed. V Italiji iz posušenega kostanja meljejo moko (zanimiva priloga h glavnim jedem ali samostojna jed je polenta iz nje), na Korziki varijo celo kostanjevo pivo ... Z malce domišljije lahko kako presenetljivo jed skreiramo tudi sami.
Sestavine:
500 g vlečenega testa v listih, 500 g kostanjevega pireja, 100 g kisle smetane, 100 g sladkorja, 100 g rozin, 5 cl ruma, žlička mletega cimeta, maslo, po želji sladkor v prahu
Priprava:
Kostanjev pire zmešamo s smetano, sladkorjem, cimetom in v rumu namočenimi rozinami. Namažemo na liste testa, oblikujemo zavitke in jih naložimo v namaščen pekač. Po vrhu izdatno premažemo s stopljenim maslom in pri 180 stopinjah Celzija pečemo v pečici približno 45 minut. Po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Postrežemo toplo ali hladno kot sladico.
Popoldne možna neurja z nalivi in močnim vetrom, zvečer nevihte tudi na obali
Ozračje bo že sredi dneva ob segrevanju postalo nestabilno. V notranjosti se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo ob šibkih do zmernih vetrovih zahodnih smeri potovale proti vzhodu.
Popoldne bodo nevihte pogostejše, pri tleh bo zapihal šibak veter vzhodnih smeri. Kot so zapisali, se lahko nevihte dalj časa obnavljajo nad istim mestom. Vremenoslovci pa pričakujejo tudi pojavljanje dolgotrajnejših krajevnih nalivov. Ob tem lahko hitro narastejo manjši vodotoki in hudourniki, možna so razlivanja, so še zapisali.
Proti večeru pričakujejo, da bo nad severno Italijo nastal nevihtni sistem, ki se bo v prvem delu noči pomaknil čez severni Jadran proti vzhodu. Ob tem lahko zapiha zmeren do močan veter zahodnih smeri. Zaenkrat je še precej negotovo, kje točno bo potoval pas neviht. Poleg naše Obale je močan nevihtni piš mogoč tudi vzdolž celotne zahodne obale Istre in Tržaškega zaliva. Ob tem bo možno tudi povišano valovanje in dvig gladine morja. Sistem bo ob pomiku v notranjost nekoliko oslabel.
Nevihte in nalivi pa se bodo sredi noči umirili. V soboto se bo postopoma jasnilo. Le izjemoma bo možna kakšna kratkotrajna ploha. V nedeljo in ponedeljek bo sončno s kakšno popoldansko ploho in nevihto, so še zapisali.
Zaradi stresa so več alkohola v času pandemije popili starši otrok, ki so se šolali doma
Starši, ki so v stresu, pa tudi pogosteje poročajo o popivanju v zadnjem mesecu kot starši, ki prevelikega stresa ne občutijo, čeprav se njihovi otroci učijo doma. Kot popivanje je pri ženskah označeno, če si privoščijo vsaj štiri alkoholne pijače v nekaj urah, pri moških pa vsaj pet alkoholnih pijač, med katere štejemo pivo, vino in žgane pijače.
Do rezultatov so prišli s pomočjo spletne ankete, ki se je končala maja letos. V njej je sodelovalo 361 staršev, katerih otroci, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu, so mlajši od 18 let. Kar 78 odstotkov staršev je imelo spomladi doma šolajoče se otroke, od tega jih je 66 odstotkov poročalo o stresu, ker jim pri šolskem delu niso znali pomagati.
Čeprav je bila anketa objavljena na različnih družbenih omrežjih in so v njej sodelovali ljudje iz vseh koncev ZDA, pa to ni nacionalni reprezentativni vzorec. Kot je za spletne ankete značilno, so v tudi pri tej sodelovali ljudje z najmanj srednje visokimi osebnimi dohodki. Rezultati študije še niso bili objavljeni.
Medtem ko se veliko ljudi šali na račun pijančevanja v času covida-19, je lahko takšno početje zelo škodljivo. Vsako leto umre zaradi alkohola več ljudi kot v prometnih nesrečah, streljanjih ali zaradi nedovoljenih drog. Pogostejše pitje alkohola je povezano tudi s številnimi težavami v javnem zdravstvenem sistemu, na primer z nasiljem, kriminalom, revščino in s spolno prenosljivimi boleznimi.
Pitje alkohola je še posebno nevarno prav v času pandemije covida-19, saj alkohol slabi imunski sistem, telo pa se tudi slabše odzove na zdravila. Ljudje se običajno pogosteje zatekajo k alkoholu v stresnem obdobju, na primer ob cunamiju ali orkanu. Raziskave so pokazale, da se je ta vzorec potrdil tudi ob izbruhu sarsa leta 2003 in ob terorističnih napadih 11. septembra 2001. Tudi covid-19 je eden takšnih stresnih dogodkov. Študija, ki so jo opravili na Poljskem in v kateri je sodelovalo tisoč ljudi, je prav tako pokazala, da se v času pandemije spije veliko več vina, piva in drugih alkoholnih pijač. In ker se bo učenje na daljavo najverjetneje v bližnji prihodnosti nadaljevalo, je zaželeno, da se nivo stresa, ki vodi starše v popivanje, zmanjša.
V času covida-19 več pijejo ljudje, ki imajo otroke, kot tisti brez njih. V študiji so prvič iskali povezavo med pitjem alkohola in stresom, ki ga staršem povzroča šolanje otrok na daljavo, ko so šole zaradi preprečevanja okužb s covidom-19 zaprte. Kako bo šolanje potekalo jeseni, še ni povsem jasno, a zagotovo bodo jesenski in zimski meseci zaznamovani tudi s šolanjem na daljavo. In da bi takšno učenje potekalo kar najbolj uspešno za otroke in starše, je treba vedeti, zakaj pri mnogih povzroča stres.
Iz študije, ki poteka vzporedno s prvo, je tako mogoče razbrati, da je eden od razlogov za stres pri starših pomanjkanje napotkov, ki bi jih staršem poslali učitelji oziroma predstavniki šole. Ta težava je večja pri družinah z nižjimi mesečnimi prihodki, katerih otroci so na splošno v šoli težje uspešni kot premožnejši otroci. Poudariti pa je treba, da doživljajo stres tudi učitelji in drugo šolsko osebje, saj nimajo dovolj navodil, kako izpeljati učenje na daljavo.
Anketa je potekala maja letos, ko je učenje na daljavo šele postajalo nova normalnost, pomembne pa bodo ugotovitve, ali se je v tem času kaj spremenilo in kako so se šole pripravile na morebitno ponovno vzpostavitev šolanja na daljavo - in seveda, kako se bodo na to odzvali starši.
