Praktično: 5 trikov za lažje lupljenje kostanja

Darinko Kores, 8.10.2019
Shutterstock

Kostanj je ob moštu tipična sestavina jesenskih piknikov. V sezoni ga je načeloma dovolj, ob sprehodu po gozdu ga lahko naberemo kar sami. Edina težava je lupljenje, a tudi pri tem obstaja nekaj trikov.

Jesen je nadvse bogata z užitnimi darovi matere narave. Pravzaprav je kar malce sramotno, da so pred leti pod blagovno znamko Dar jeseni prodajali ceneno "čmigo", ki si je komajda zaslužila ime namizno vino. Vsekakor pa je vino pridelek, ki ga - že zaradi časa trgatve in postopnega spreminjanja iz mošta v končni produkt - najpogosteje povezujemo z jesenjo.

In kaj se že po tradiciji najbolje poda k nastajajočemu vinu novega letnika, torej k bolj ali manj sladkemu ali alkoholnemu moštu? Kakopak kostanj, ki je prav tako tipičen dar jeseni.

image
Igor Napast

Po kostanj ni treba plezati na drevesa

V naših nižje ležečih gozdovih ga je v izobilju, primerno zrelost pa doseže v oktobru in novembru. Ne, ponj ni treba plezati po drevesih; ko dozori, plodovi kar sami popadajo na tla. Če bodeča ježica, v kateri so užitna semena, pri tem poči, imamo seveda še nekoliko lažje delo. Če ne, jo lahko razpremo tako, da z dovolj čvrstim obuvalom previdno in z občutkom stopimo nanjo. Z golo kožo se ježic raje ne dotikamo, ker pikajo in povzročajo poškodbe, ki se rade okužijo in zagnojijo.

Kostanj je izdatno in polnovredno, čeprav dokaj "težko" živilo. V vsakem primeru ga moramo termično obdelati - surov namreč ni okusen. Sto gramov užitne sredice ima energetsko vrednost okrog 900 kilojoulov (oziroma po starem 215 kilokalorij) in vsebuje okrog 45 gramov ogljikovih hidratov (od tega je okrog tretjina sladkorjev), 8 gramov prehranskih vlaknin ter po 2 grama maščob (od tega je petina nasičenih) in beljakovin. Bogat je z vitamini C, B1, B6, B9 in z minerali manganom, bakrom in kalijem. Predvsem zaradi slednjega morajo biti pri uživanju nekoliko previdnejši in zmernejši ljudje z boleznimi ledvic, še posebno tisti, ki hodijo na hemodializo.

image
Igor Napast Priprava slastnega pečenega kostanja

A načeloma je kostanj zdrav in nadvse hranilen. Da po večini nima statusa osnovnega živila (izjema je tradicionalna ljudska kuhinja italijansko govorečega švicarskega kantona Ticino), pa je najbrž "zaslužno" predvsem to, da je tako težko priti do užitnega semenskega jedra. Ko ga enkrat spravimo iz ježice, mu je treba odstraniti še žilav, usnjat in neužiten zunanji ovoj pa še precej tanjši, a kosmat in neokusen notranji ovoj.

5 trikov za lažje lupljenje kostanja

Lupljenje surovega kostanja je natančno in mukotrpno delo, ki zahteva ogromno spretnosti, potrpežljivosti in časa. Še najlažje je olupiti pečen kostanj, ki je najbolj priljubljen in v kombinaciji z moštom najbolj tipična sestavina jesenskih piknikov na prostem. A tudi tu zadeva ni tako preprosta: vsako seme posebej je treba zarezati skozi zunanjo kožico, da med pečenjem ne eksplodira.

1. Pripravite kostanj vnaprej

Nekoliko lažje gre, če sveže nabran kostanj razprostremo po časopisnem papirju in ga pustimo v suhem prostoru na sobni temperaturi počivati nekaj dni.

2. Uporabite trik z mikrovalovno pečico

Pomagamo si lahko tudi z mikrovalovno pečico, tako da vsako seme na ploski strani križno zarežemo, prgišče kostanjev razprostremo na krožnik in damo za eno do dve minuti v mikrovalovno pečico, nato pa še tople olupimo.

3. Kuhanemu dodajte sol

Če kanimo pripraviti kuhan kostanj (za boljši okus je priporočljivo vodi dodati prav majhen ščep soli), ga sicer ni nujno zarezovati, a z lupljenjem bo vseeno ogromno dela. Morda je še najbolj preprosto kuhan kostanj zarezati in iz njega s prsti ali kar z zobmi iztisniti dovolj mehko kuhano vsebino.

4. Za pire uporabite stiskalnik za česen

Če kanimo iz kuhanega kostanja pripraviti pire (ta je - poleg najrazličnejših golažev in suhih salam - ena najbolj tipičnih madžarskih specialitet), je vsako seme najbolj preprosto prerezati na pol in stisniti v večjem stiskalniku za česen.

5. Najlažja izbira: Kupite že olupljeni kostanj

No, k sreči se dobi tudi industrijsko olupljen kostanj, po navadi uvožen iz Kitajske ali katerih drugih daljnih krajev. Za silo kar prav pride, a po kakovosti se ne more primerjati s svežim domačim, še manj pa z legendarnimi (in nekoliko debelejšimi) italijanskimi maroni.

image
Shutterstock Kostanjeva juha

Kostanj je v kuhinji precej vsestransko uporaben za sladice, pa tudi kot priloga k mesnim jedem, dodatek k mesu ali njegov veganski nadomestek v golažih in enolončnicah, kot nadev za perutnino (na primer martinovo gos), pa tudi kot samostojna jed. V Italiji iz posušenega kostanja meljejo moko (zanimiva priloga h glavnim jedem ali samostojna jed je polenta iz nje), na Korziki varijo celo kostanjevo pivo ... Z malce domišljije lahko kako presenetljivo jed skreiramo tudi sami.

Recept za kostanjev zavitek
Sestavine:

500 g vlečenega testa v listih, 500 g kostanjevega pireja, 100 g kisle smetane, 100 g sladkorja, 100 g rozin, 5 cl ruma, žlička mletega cimeta, maslo, po želji sladkor v prahu
Priprava:
Kostanjev pire zmešamo s smetano, sladkorjem, cimetom in v rumu namočenimi rozinami. Namažemo na liste testa, oblikujemo zavitke in jih naložimo v namaščen pekač. Po vrhu izdatno premažemo s stopljenim maslom in pri 180 stopinjah Celzija pečemo v pečici približno 45 minut. Po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Postrežemo toplo ali hladno kot sladico.
image
Arhiv Večera
Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku