Praktično: 5 trikov za lažje lupljenje kostanja
Kostanj je ob moštu tipična sestavina jesenskih piknikov. V sezoni ga je načeloma dovolj, ob sprehodu po gozdu ga lahko naberemo kar sami. Edina težava je lupljenje, a tudi pri tem obstaja nekaj trikov.
Jesen je nadvse bogata z užitnimi darovi matere narave. Pravzaprav je kar malce sramotno, da so pred leti pod blagovno znamko Dar jeseni prodajali ceneno "čmigo", ki si je komajda zaslužila ime namizno vino. Vsekakor pa je vino pridelek, ki ga - že zaradi časa trgatve in postopnega spreminjanja iz mošta v končni produkt - najpogosteje povezujemo z jesenjo.
In kaj se že po tradiciji najbolje poda k nastajajočemu vinu novega letnika, torej k bolj ali manj sladkemu ali alkoholnemu moštu? Kakopak kostanj, ki je prav tako tipičen dar jeseni.
Po kostanj ni treba plezati na drevesa
V naših nižje ležečih gozdovih ga je v izobilju, primerno zrelost pa doseže v oktobru in novembru. Ne, ponj ni treba plezati po drevesih; ko dozori, plodovi kar sami popadajo na tla. Če bodeča ježica, v kateri so užitna semena, pri tem poči, imamo seveda še nekoliko lažje delo. Če ne, jo lahko razpremo tako, da z dovolj čvrstim obuvalom previdno in z občutkom stopimo nanjo. Z golo kožo se ježic raje ne dotikamo, ker pikajo in povzročajo poškodbe, ki se rade okužijo in zagnojijo.
Kostanj je izdatno in polnovredno, čeprav dokaj "težko" živilo. V vsakem primeru ga moramo termično obdelati - surov namreč ni okusen. Sto gramov užitne sredice ima energetsko vrednost okrog 900 kilojoulov (oziroma po starem 215 kilokalorij) in vsebuje okrog 45 gramov ogljikovih hidratov (od tega je okrog tretjina sladkorjev), 8 gramov prehranskih vlaknin ter po 2 grama maščob (od tega je petina nasičenih) in beljakovin. Bogat je z vitamini C, B1, B6, B9 in z minerali manganom, bakrom in kalijem. Predvsem zaradi slednjega morajo biti pri uživanju nekoliko previdnejši in zmernejši ljudje z boleznimi ledvic, še posebno tisti, ki hodijo na hemodializo.
A načeloma je kostanj zdrav in nadvse hranilen. Da po večini nima statusa osnovnega živila (izjema je tradicionalna ljudska kuhinja italijansko govorečega švicarskega kantona Ticino), pa je najbrž "zaslužno" predvsem to, da je tako težko priti do užitnega semenskega jedra. Ko ga enkrat spravimo iz ježice, mu je treba odstraniti še žilav, usnjat in neužiten zunanji ovoj pa še precej tanjši, a kosmat in neokusen notranji ovoj.
5 trikov za lažje lupljenje kostanja
Lupljenje surovega kostanja je natančno in mukotrpno delo, ki zahteva ogromno spretnosti, potrpežljivosti in časa. Še najlažje je olupiti pečen kostanj, ki je najbolj priljubljen in v kombinaciji z moštom najbolj tipična sestavina jesenskih piknikov na prostem. A tudi tu zadeva ni tako preprosta: vsako seme posebej je treba zarezati skozi zunanjo kožico, da med pečenjem ne eksplodira.
1. Pripravite kostanj vnaprej
Nekoliko lažje gre, če sveže nabran kostanj razprostremo po časopisnem papirju in ga pustimo v suhem prostoru na sobni temperaturi počivati nekaj dni.
2. Uporabite trik z mikrovalovno pečico
Pomagamo si lahko tudi z mikrovalovno pečico, tako da vsako seme na ploski strani križno zarežemo, prgišče kostanjev razprostremo na krožnik in damo za eno do dve minuti v mikrovalovno pečico, nato pa še tople olupimo.
3. Kuhanemu dodajte sol
Če kanimo pripraviti kuhan kostanj (za boljši okus je priporočljivo vodi dodati prav majhen ščep soli), ga sicer ni nujno zarezovati, a z lupljenjem bo vseeno ogromno dela. Morda je še najbolj preprosto kuhan kostanj zarezati in iz njega s prsti ali kar z zobmi iztisniti dovolj mehko kuhano vsebino.
4. Za pire uporabite stiskalnik za česen
Če kanimo iz kuhanega kostanja pripraviti pire (ta je - poleg najrazličnejših golažev in suhih salam - ena najbolj tipičnih madžarskih specialitet), je vsako seme najbolj preprosto prerezati na pol in stisniti v večjem stiskalniku za česen.
5. Najlažja izbira: Kupite že olupljeni kostanj
No, k sreči se dobi tudi industrijsko olupljen kostanj, po navadi uvožen iz Kitajske ali katerih drugih daljnih krajev. Za silo kar prav pride, a po kakovosti se ne more primerjati s svežim domačim, še manj pa z legendarnimi (in nekoliko debelejšimi) italijanskimi maroni.
Kostanj je v kuhinji precej vsestransko uporaben za sladice, pa tudi kot priloga k mesnim jedem, dodatek k mesu ali njegov veganski nadomestek v golažih in enolončnicah, kot nadev za perutnino (na primer martinovo gos), pa tudi kot samostojna jed. V Italiji iz posušenega kostanja meljejo moko (zanimiva priloga h glavnim jedem ali samostojna jed je polenta iz nje), na Korziki varijo celo kostanjevo pivo ... Z malce domišljije lahko kako presenetljivo jed skreiramo tudi sami.
Sestavine:
500 g vlečenega testa v listih, 500 g kostanjevega pireja, 100 g kisle smetane, 100 g sladkorja, 100 g rozin, 5 cl ruma, žlička mletega cimeta, maslo, po želji sladkor v prahu
Priprava:
Kostanjev pire zmešamo s smetano, sladkorjem, cimetom in v rumu namočenimi rozinami. Namažemo na liste testa, oblikujemo zavitke in jih naložimo v namaščen pekač. Po vrhu izdatno premažemo s stopljenim maslom in pri 180 stopinjah Celzija pečemo v pečici približno 45 minut. Po želji potresemo s sladkorjem v prahu. Postrežemo toplo ali hladno kot sladico.
Na spisku za izredni nadzor enajst domov za starejše
Ministrstvo za zdravje je včeraj Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije poslalo zahtevo za takojšnji izredni strokovni nadzor nad obravnavo okuženih stanovalcev v času epidemije covida-19 v enajstih domovih za starejše. Da bo predlagal nadzor v domovih, je minister za zdravje Tomaž Gantar napovedal že v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. V oddaji so poročali tudi, da je tožilstvo prejelo ovadbo zoper več oseb zaradi obrazcev, s katerimi naj bi bili v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri stanovalci bi bili ob koronavirusni okužbi deležni bolnišničnega zdravljenja in kateri ne.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je včeraj prav tako pozvala pristojne institucije, naj raziščejo okoliščine v zvezi z ocenami zdravstvenega stanja oskrbovancev v domovih starejših in nadaljnjega ravnanja z njimi ob morebitni okužbi z novim koronavirusom. "Vsi si zaslužimo dostojno staranje in tudi oskrbovanci v domovih imajo svoj glas. Zdravstvena pismenost je vrednota, ki jo visoko cenimo, zato starejši ne pristajamo, da nekdo drug odloča o našem življenju brez našega vedenja ali vedenja naših svojcev," so zapisali v sporočilu za javnost.
V Zdusu opozarjajo, da so navedbe v četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija tako alarmantne, da terjajo takojšnjo preiskavo in sprotno informiranje javnosti o njenem poteku. (sta)
Na spisku ministrstva, ki so ga včeraj objavili na spletni strani, so se znašli domovi starejših občanov Metlika, Ljutomer, Črnomelj, Kamnik, Lucija, enota Bokalci doma Ljubljana Vič - Rudnik, dom upokojencev Šmarje pri Jelšah ter Center Tabor - Poljane iz Ljubljane, Center starejših Horjul, Dom Viharnik iz Kranjske Gore in MGC Bistrica Domžale.
Tako minister Gantar kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sta obstoj kakršnihkoli seznamov oziroma navodil za sezname starostnikov, ki ob okužbi z novim koronavirusom ne bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja, zanikala. Gantar je v oddaji Tarča o pripravljenih obrazcih in navodilih za načrt zdravljenja dejal, da so to strokovna navodila, in ne navodila politike. Pojasnil je, da je edini obrazec, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje, pripravila koordinatorka za paliativno oskrbo pri ministrstvu. Bil je javno objavljen in namenjen temu, da bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika s covidom-19, informacije o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, na podlagi česar bi se lažje odločal o njegovem zdravljenju, je dejal.
Starostnike v domovih naj bi bili ocenjevali konziliji, v katere so bili imenovani regijski koordinatorji in posamezni domski zdravniki. Kot kaže, so se ti seznami delali predvsem v domovih, v katerih so bili okuženi. Za mariborski Dom Danice Vogrinec in Dom starejših občanov Tezno sta nam direktorja Marko Slavič in Jasna Cajnko povedala, da pri njih takšnih seznamov niso delali, ker se je obema to zdelo sporno. V nobenem od teh dveh domov pa tudi niso imeli okužb.
"Domovom, ki so se med epidemijo najbolj bojevali z obvladovanjem okužbe s covidom-19, in tistim, ki so bili pri odkrivanju nepravilnosti obravnave naših stanovalcev preveč v ospredju, tako ali drugače, je ministrstvo za zdravje odredilo izredni nadzor. Ne morem si kaj, da ne bi tega razumela kot povračilni ukrep. Ne gre namreč samo za preverjanje zdravljenja, kar bi lahko pričakovali glede na odkrite nepravilnosti, temveč tudi za preverjanje zdravstvene nege, ki jo izvajamo zaposleni v domovih," meni Jasna Cajnko, direktorica Doma starejših občanov Tezno.
Minister Cigler Kralj, ki je včeraj obiskal domove za starejše na Vranskem, Polzeli, v Preboldu in Dom Nine Pokorn na Grmovju pri Žalcu, ni želel komentirati aktualnih zadev. Povedal je le, da trenutno na njegovem ministrstvu deluje skupina, ki analizira obdobje epidemije z novim koronavirusom in zbira izkušnje ter primere dobre prakse, ki bodo podlaga za pripravo protokola in usmeritev za ravnanje v domovih za starejše med morebitnim drugim valom epidemije z novim koronavirusom. Pomurski vestnik je namreč v četrtek poročal, da naj bi ministrstvo in skupnost socialnih zavodov sklenila dogovor, po katerem okuženi stanovalci ne bi več ostajali v domovih, ampak bi jih premestili na zdravljenje drugam. Rešitve, kako bo to v praksi, še pripravljajo, za namestitev okuženih stanovalcev pa naj bi zagotovili toliko postelj, kolikor znaša petodstotni delež vseh kapacitet v domovih za starejše v posamezni regiji. Napovedal je tudi, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti do konca tega meseca objavilo razpis za podelitev koncesij za domove za starejše, v katerih bo 1100 novih postelj.
Ministrstvo za zdravje zahteva izredni strokovni nadzor v domovih za starejše
Ministrstvo za zdravje je danes Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije poslalo zahtevo za takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v domovih za starejše.
Kot je v objavi na svoji spletni strani zapisalo ministrstvo, naj v nadzoru preverijo ustreznost zdravstvene oskrbe v delu zagotavljanja zdravstvene nege in zdravniške obravnave v 11 domovih za starejše, in sicer naj predvsem izvedejo nadzor nad obravnavo bolnikov v času epidemije covida-19.
Na seznam je ministrstvo uvrstilo domove starejših občanov Metlika, Ljutomer, Črnomelj, Kamnik, Lucija, enoto Bokalci doma Ljubljana Vič- Rudnik, domova upokojencev Šmarje pri Jelšah ter Center Tabor-Poljane iz Ljubljane, Center starejših Horjul, Dom Viharnik iz Kranjske Gore in MGC Bistrica Domžale.
Ministrstvo je v dopisu zdravniški zbornici in Zbornici - Zvezi svetovalo, da se zaradi zmanjšanja administrativnih obremenitev izvajalcev in z namenom celovitosti pregleda nad zagotavljanjem zdravstvene oskrbe pri izvajalcu povežeta in strokovni nadzor s svetovanjem pri posameznem izvajalcu opravita sočasno.
Kot je v sredo povedala predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik, je zbornica ministrstvu za zdravje odreditev sistemskega nadzora nad celotnim postopkom odločanja o ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 v domovih za starejše predlagala že pred tedni.
Da bo predlagal nadzor nad dogajanjem na terenu, pa je minister za zdravje Tomaž Gantar napovedal v četrtkovi oddaji Tarča na Televizij Slovenija. V omenjeni oddaji so poročali tudi, da je tožilstvo prejelo ovadbo zoper več oseb zaradi obrazcev, s katerimi naj bi v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri oskrbovanci bi bili v primeru koronavirusne okužbe deležni bolnišničnega zdravljenja.
Tako Gantar kot minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj sta obstoj kakršnihkoli seznamov oziroma navodil za sezname starostnikov, ki v primeru okužbe z novim koronavirusom ne bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja, zanikala.
Gantar je za oddajo Tarča o pripravljenih obrazcih in navodilih za načrt zdravljenja dejal, da so to strokovna navodila, in ne navodila politike. Ponovil je, da je edini obrazec, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje, pripravila koordinatorka za paliativno oskrbo pri ministrstvu. Bil je javno objavljen in namenjen temu, da bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika s covidom-19, informacije o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, na podlagi česar bi se lažje odločal o njegovem zdravljenju, je dejal.
Orhideje so na travnikih v polnem razcvetu: Trganje in izkopavanje je prepovedano
Slovenske orhideje so ogrožene tudi v naravi zaradi gnojenja, zaraščanja travnikov in nekatere tudi zaradi izsuševanja mokrotnih predelov. Zato jih ne ogrožajmo še mi, je sporočilo, s katerim so se ob današnjem svetovnem dnevu varovanja okolja oglasili iz Zavoda za varstvo okolja. "V tem času so orhideje na slovenskih mokrotnih travnikih v polnem razcvetu. Opažamo, da ljudje orhideje trgajo pa tudi izkopljejo. Oboje je prepovedano!" opazarjajo v sporočilu za javnost.
Največ različnih vrst prostoživečih orhidej ali kukavičevk najdemo v tropskih krajih. V Sloveniji uspeha okoli 80 različnih vrst, ki so barvite, a imajo pa manjše cvetove od svojih tropskih sorodnic. Vse slovenske orhideje so zavarovane in jih je prepovedano trgati oziroma izkopavati. Poleg tega je to tudi ni smiselno, saj bo cvet hitro uvenel, na vašem vrtu pa se zagotovo ne bodo "prijele".
Orhideje v naravi obstajajo le s pomočjo gliv, s katerimi se povezujejo. Te se lahko naprej povezujejo tudi na drevesa. "Ohranjamo Slovensko naravo, uživajmo v njeni pestrosti in dovolimo, da podobne izkušnje dobijo tudi drugi ljudje. V naravi smo na obisku, narava je gostitelj," še pozivajo v Zavodu RS za varstvo okolja in dodajajo nekaj zanimivosti o orhideji.
Zakaj je tako lepa
Njena lepota v osnovi ni namenjena nam ljudem, ampak so njeni zanimivo in privlačno oblikovani cvetovi prvovrstne opraševalne naprave, ki se jim žuželke – opraševalke ne morejo upreti. Nekatere celo posnemajo obliko zadkov samičk nekaterih žuželk (os, čebel, čmrljev, muh), tako da se zavedeni samčki nanje usedajo misleč, da se bodo parili, v resnici pa oprašijo cvet. To je rod mačjih ušes (Ophrys) in imena so temu primerna: osjeliko, muholiko, čmrljeliko, čebeljeliko – mačje uho.
Le tam, kjer se rodi, lahko preživi
Orhideje imajo zelo majhna in lahka semena, da lahko potujejo daleč. A vsaka prilagoditev s seboj prinese tudi neprijetnosti - semena so skoraj brez rezervnih, hranilnih snovi, tako da tam, kjer pristanejo, rastlina ne more vzkliti sama in potrebuje pomoč. To pomoč predstavljajo glive, s katerimi se seme poveže, da dobi hrano in nato vzklije v drobno rastlinico, s katero ostane povezana vse življenje. Sam proces prijateljevanja z glivo sploh ni preprost – za določeno seme je potrebna ustrezna vrsta glive in če se najdeta in orhideja vzklije, je potrebno več let, da rastlina prvič zacveti. Zato presajanje slovenskih prostoživečih orhidej iz narave v domači vrt, ne more biti uspešno. Pretrga se namreč ta nujno potrebna zveza med rastlino in glivo.
Naše najbolj zanimive vrste
Lepi čeveljc je ena najbolj prepoznavnih orhidej, ne le pri nas, ampak tudi v Evropi in je največja predstavnica naše celine. Mehurjasto napihnjena medena ustna (to je eden od cvetnih listov) je rumene barve in spominja na čevelj, od tod ime. Njena lepota je njena ranljiva točka – zaradi nje in posledično nabiranja je Lepi čeveljc najbolj ogrožen v vseh evropskih državah, v katerih se pojavlja in se zato varuje na nivoju Evropske unije. V Sloveniji je bil zavarovan že od leta 2015.
Murke so tako znane planinske cvetice, da so jih opevali celo Avseniki. Pri nas uspevajo črna, rdeča in kamniška murka, botaniki pa odkrivajo tudi nove vrste. Ko jo vidimo, se velja potruditi na kolena in se ji približati z nosom (ne z roko!), omamni vonj po vanilji, čokoladi ali čemur pač domišljija dopušča, nas bo prevzel. Zgodnjemu zavarovanju in zavednosti planincev gre zahvala, da je trganje ne ogroža več tako zelo. Seveda naj tako tudi ostane.
Navadna splavka
Je prava posebnica, ki ji nobena od ostalih orhidej ni podobna. Ima čudovit cvet, ki je skoraj enake barve kot temno vijoličasto, visoko steblo, a na njej ne opazimo listov. Njihovi zakrnelosti, nerazvitosti gre pripisati ime, saj drugi del njenega latinskega imena – abortivum pomeni zakrnel, nerazvit. Uspeva bolj v senci in ima zato manj klorofila, je pa toliko bolj odvisna od gliv.
Rjava gnezdovnica
Seveda mora obstajati tudi izjema med lepoticami. Ker nima klorofila je vsa rjava in neopazna uspeva v senci gozda. Spada med gniloživke, torej živi na račun razkrajanja drugih organizmov.
Jadranska smrdljiva kukavica
Tudi vonj po kozah je za nekatere privlačen - v primeru te orhideje za opraševalce te skoraj meter visoke lepotice, ki očara s svojim velikim socvetjem, sestavljenih iz nenavadnih cvetov z nekakšnimi podaljški. To so spiralasto zavite medene ustne (eden od cvetnih listov), ki je tako dolga, da v vetru dobesedno plapola.
Zakaj in kako so zavarovane
Orhideje so zaradi njihove lepote ljudje od nekdaj radi trgali in odnašali s seboj, zato so nekatere zavarovane res dolgo, saj so ene prvih zavarovanih rastlin na naših tleh. Danes so zavarovani prav vsi predstavniki te družine (kukavičevke, Orchidaceae) s slovenskim predpisom, to je z uredbo (Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14), nekatere so varovane tudi na evropskem nivoju, s posebnimi direktivami (npr. jadranska smrdljiva kukavica, lepi čeveljc).
"Hrana, ki jo jemo, zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo in klima, ki omogoča, da je naš planet naseljiv – prihaja iz narave. Čas v katerem smo se znašli je poseben čas, ko nam narava pošilja sporočila, da če želimo poskrbeti zase, moramo poskrbeti za naravo. Čas je, da se zbudimo, sprejmemo obvestilo, dvignemo glasove – čas je da spet zgradimo boljše pogoje za ljudi in planet. Ta svetovni dan okolja dan je čas za naravo," je letošnje sporočilo Generalne skupščine, ki je pred skoraj sto stoletja razglasila svetovni dan ohranjanja narave.
(VREMENSKA) Na severnem Primorskem nevihte s krajevno močnimi nalivi, ob hrvaški obali izdali oranžno oporozilo zaradi neurij
Za celotno hrvaško obalo in njeno zaledje so danes razglasili oranžno opozorilo, saj pričakujejo neurja z močnim južnim vetrom in obilnim dežjem. Po napovedih vremenoslovcev je na morju pričakovati do štirimetrske valove, visoko plimovanje v nekaterih obalnih krajih in vodne trombe.
Ob obali hrvaške Istre in Kvarnerja pričakujejo veter s hitrostjo do 75 kilometrov na uro, na jugu Dalmacije pa so možni sunki vetra do 100 kilometrov na uro, piše na spletni strani hrvaškega hidrometeorološkega zavoda. Za celotno obalo so razglasili oranžno opozorilo, kar pomeni nevarnost za ljudi.
Hrvaški meteorologi so napovedali za območje celotne obale obilen dež, ki naj bi prinesel med 60 in 90 litrov dežja na kvadratni meter. Še posebej obilne padavine pričakujejo na območju Reke. Nalivi z grmenjem so napovedani tudi na vzhodu države v Slavoniji.
Hrvaški avtoklub (HAK) je opozoril voznike, naj način vožnje in hitrost prilagodijo pogojem na cestiščih, ki so v večjem delu države mokra in spolzka. Opozorili so na možnost zemeljskih plazov ter na meglo ponekod v Gorskem kotarju.
Slovenija: obeti
Predvsem na severnem Primorskem bodo do poznega popoldneva še nastajale nevihte s krajevno močnimi nalivi. V soboto in nedeljo bo ob morju in v vzhodni Sloveniji dokaj sončno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo krajevne padavine, deloma plohe, v nedeljo tudi posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 18 do 24, na vzhodu in ob morju do 27 °C.
V ponedeljek bo oblačno s krajevnimi padavinami.
(VREMENSKA) V petek ponoči močni nalivi predvsem na zahodu Slovenije, čez dan možna razlivanja rek
V petek bodo narasle tudi reke drugod po državi, le v Prekmurju bo vodnatost ustaljena, pravi napoved Arsovega oddelka za hidrološke napovedi. Ob krajevno močnejših padavinah lahko hitreje narastejo in se razlijejo posamezni hudourniški vodotoki v zahodnem ter osrednjem delu države.
V soboto bodo narasle Mura, Drava in Sava v spodnjem toku. Ob večerni plimi med 20. in 23. uro se bo morje danes in v petek razlivalo na nižjih delih obale v višini okoli 20 centimetrov.
Sicer bo danes v vzhodni Sloveniji večji del dneva povečini sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, v zahodni ter delu osrednje in južne države bo občasno deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 22, na vzhodu do okoli 24 stopinj Celzija.
Ponoči bo oblačno, padavine se bodo okrepile in do jutra razširile na vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte s krajevno močnejšimi nalivi. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju okrepljen jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17 stopinj Celzija.
V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Še bo vetrovno. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 22 stopinj Celzija.
