Povečajte odpornost z gibanjem

NR, 20.11.2018
Profimedia

Kako se lahko izognemo prehladom, virozam in gripi? Z gibanjem, vendar. Ali ste morda pričakovali drugačen odgovor?

Zunaj je mrzlo, zato se mi ne ljubi telovaditi," se pogosto pozno jeseni in pozimi glasi naš najpogostejši izgovor. Nizke temperature zraka tako vplivajo tudi na tiste, ki so sicer čez leto močno motivirani in se običajno prvi odpravijo teč v park. Veliko lažje je sedeti nekje na toplem. Toda vsi se zavedamo oziroma bi se morali zavedati, da telesna aktivnost vse leto, torej tudi pozimi, zelo pozitivno vpliva na našo odpornost. Vsi tudi zelo dobro vemo, kako zoprno je biti prehlajen.

image
Profimedia

Strašne posledice praznikov

Kljub temu redki ljudje razmišljajo na tak način. Vsi vemo, kaj se dogaja pozimi. Radi si privoščimo klobase in druge podobne okusne zimske jedi, glavni udarec sledi ob božiču, medtem ko je novo leto kot popotresni sunek. Če se le malo potrudimo, nam lahko uspe izničiti vse negativne posledice praznikov. Zelo dobro namreč poznamo občutek slabe vesti, ki nas razjeda, medtem ko po božičnem kosilu sedimo za mizo. Prava izbira je telovadba. Z njo si krepimo odpornost, zaradi nje smo srečnejši in bolj zadovoljni, zato nas ne bo doletela ne popraznična depresija ne dodatni kilogrami. Vadba in gibanje na prostem sta kot nekakšen antidepresiv. Ko se boste enkrat pripravili do tega, da boste šli ven teč ali hodit, boste skoraj zagotovo šli še večkrat.

Vadba in gibanje na prostem sta kot nekakšen antidepresiv.

Tudi pozimi moramo biti žejni

Težava je lahko dehidracija - pozimi namreč žeje ne čutimo tako zelo kot v toplejših mesecih, zato manj pijemo oziroma popijemo več toplih napitkov, kot so kava, čaj ali vroča čokolada. Vse leto je treba skrbeti za zadosten vnos vode, poleti pa zaužito količino tekočine zaradi potenja še nekoliko povečati. Tudi pozimi se med telesno aktivnostjo potimo, zato bi morali tudi v tem letnem času paziti, da ostanemo primerno hidrirani. Med najpogostejšimi posledicami dehidracije so ekstremna žeja, utrujenost in vrtoglavica. Toda kako vemo, ali smo dehidrirani ali ne, če ne občutimo žeje? Eden od pokazateljev, da smo dehidrirani, je denimo barva urina - temnejši ko je urin, bolj smo dehidrirani.

Zaradi sprememb zračnega tlaka se pozimi ljudje pogosteje pritožujejo zaradi glavobola in migren, kar lahko prav tako povežemo z dehidracijo in pomanjkanjem vitamina D zaradi manjše izpostavljenosti soncu. Zato je dobro vsak trenutek izkoristiti za bivanje na prostem.

Nizke temperature zraka so še ena stvar, na katero moramo biti pozorni. Še posebno to velja za otroke in starejše ljudi ter astmatike in srčne bolnike. V naših krajih sicer ne poznamo skrajno nizkih temperatur zraka, medtem ko so temperature do minus pet stopinj Celzija po besedah izvedencev povsem primerne za telesno aktivnost na prostem.

Kljub temu ne bi smeli zanemariti ozeblin, zato bodite previdni, če opazite bledico na obrazu, občutite mravljinčenje ali izgubite občutek za dotik. Te znake pogosto spremljata visok krvni tlak in povišan srčni utrip.

Še ena z mrazom povezana nevarnost je poledica, zato morate paziti, da ne padete in se poškodujete. Tudi to se običajno hitreje primeri starejšim ljudem, ker imajo slabši občutek za ravnotežje in oslabele kosti. Zato bodite skrajno previdni med kidanjem oziroma odstranjevanjem snega!

Temnejši ko je urin, bolj smo dehidrirani.

Bombaž ni primeren za prvi sloj

Vedno bi morali imeti v mislih, da so sončni žarki tudi pozimi zelo močni. Nadenite si sončna očala, ki bodo vaše oči obvarovala pred izsušitvijo zaradi vetra, ter na obraz nanesite kremo z zaščitnim faktorjem. Ta nasvet bi morali še posebej dosledno upoštevati tisti, ki se radi mudijo na snegu in v hribih.

Medtem ko se gibamo, pogosto dihamo skozi usta, kar povečuje možnost prehlada in vnetja dihalnih organov. Mišični krči so manjši, hitrost vlaken se zmanjša. Kljub temu še vedno ni do potankosti znano niti dokazano, kakšen je dejansko vpliv mraza na telesno vadbo.

Pod vplivom nizkih temperatur zraka je poraba glukoze večja zaradi tako imenovanega rjavega maščevja (rjavega maščobnega tkiva), ki se nabira na vratu in zgornjem delu hrbta. Pomaga nam kuriti kalorije in vzdrževati telesno temperaturo. Rjave maščobne celice aktivirajo denimo jabolka, spanec in nizke temperature zraka.

Pomembno je tudi, kako se oblečemo. Za trening na mrazu se je dobro oskrbeti z oblačili, ki ne zadržujejo vlage: primerna izbira so sintetična, slojevita oblačila. Priporočljivo je obleči flis in jakno za zaščito pred vetrom, rokavice in ustrezne nogavice. Bombažna oblačila niso najbolj primerna za prvi sloj, ker zadržujejo vlago. Poskrbite tudi, da vas oblačila ne bodo ovirala pri gibanju.

image
Epa

Ko začne telesna temperatura padati, se v organizmu aktivirajo mehanizmi za ohranjanje toplote. Med njimi so vazokonstrikcija, s katero se zmanjša dotok krvi proti površju telesa in prepreči izguba toplote, pospešen metabolizem ter drhtenje in tresenje.

Za srce je lahko vdihovanje mrzlega zraka, ko je telo segreto, velik šok. Za ljudi z astmo ali kardiovaskularnimi težavami je vsekakor priporočljivo, da se, preden začnejo telovaditi na prostem, posvetujejo s svojim zdravnikom. 

Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku