Pomoč umirajočim: Edini v Sloveniji s študijem paliativne oskrbe

Asja Lednik, 15.10.2018
Asja Lednik

Na Visoki zdravstveni šoli v Celju zaključuje magistrski študij paliativne oskrbe prva generacija. Vse več potreb je po tovrstni oskrbi.

image
Asja Lednik Dom DEOS Topolšica: študij paliativne oskrbe pomembno prispeva k zapolnitvi vrzeli. 

Skupni imenovalec za evropsko družbo, torej tudi za slovensko, je staranje. Zaradi dolgoživosti družbe lahko pričakujemo, da bo vedno več starejših odraslih imelo eno ali več kroničnih obolenj. Z naraščanjem kroničnih nenalezljivih bolezni in podaljševanjem življenjske dobe pa se bodo povečale potrebe po paliativni oskrbi. Ta je namenjena celostni obravnavi pacientov z neozdravljivo boleznijo in nudi podporo tudi njihovim bližnjim. Visoka zdravstvena šola v Celju se odziva na potrebe sodobne družbe, zato od leta 2016 izvaja podiplomski magistrski študijski program Paliativna oskrba.

Edini v Sloveniji

To je edini tovrstni študijski program v slovenskem prostoru. Razvili so ga na podlagi aplikativnega raziskovalnega dela na šoli, smernic Državnega programa paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji, Evropskih priporočil na področju paliativne oskrbe, demografskih trendov in čedalje večjih potreb po kakovostni in strokovni paliativni oskrbi. Letos študij zaključuje prva generacija študentk in študentov. Da bi lahko paliativno oskrbo izvajali kakovostno, so potrebni različni ustrezno izobraženi strokovnjaki, ki morajo biti opolnomočeni z znanji, s katerimi lahko oskrbijo neozdravljivo bolne, pojasni docent dr. Boris Miha Kaučič, prodekan za izobraževalno dejavnost na Visoki zdravstveni šoli v Celju. "V paliativni oskrbi se osredotočamo na lajšanje bolezenskih simptomov in s tem izboljšamo kakovost življenja pacientov z neozdravljivo boleznijo in tudi njihovih svojcev. Dandanes so pozitivni učinki paliativne oskrbe znanstveno dokazani in udejanjeni v mnogih razvitih deželah. V Sloveniji je treba področje paliativne oskrbe sistemsko urediti, za kar pa potrebujemo ustrezno usposobljene strokovnjake."

Sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki

Na Visoki zdravstveni šoli v Celju šolanje zaključuje prva generacija študentk in študentov. "Magistrski študijski program je bil pripravljen v sodelovanju z uglednimi tujimi strokovnjaki iz Finske in Švice ter priznanimi domačimi strokovnjaki. Gre za dvoletni izobraževalni program, v katerem sodelujejo strokovnjaki z različnih strokovnih področij. "Želimo, da so diplomanti opolnomočeni z naprednimi znanji iz paliativne oskrbe, da bodo slednjo razumeli kot aktivno celostno pomoč pacientom vseh starosti s kronično neozdravljivo boleznijo, prav tako pa njihovim svojcem tako med boleznijo kot v procesu žalovanja," pojasnjuje prodekan.

Anita Bandelj, diplomirana medicinska sestra, ki je koordinatorica paliativne oskrbe v Centru starejših Zimzelen DEOS v Topolšici in zaključuje magistrski študij paliativne oskrbe, meni, da je področje paliativne oskrbe zelo veliko sivo področje neznanja. "Formalna oblika srednješolskega izobraževanja ne daje znanj s področja paliativne oskrbe. V domovih za starejše so pretežno zaposleni na področju zdravstvene nege in oskrbe tehniki zdravstvene nege in bolničarji, ki torej znanj s področja paliativne oskrbe nimajo. Zato sedaj, ko zaključujem študij, vem, da je vredno in pomembno ta znanja prenesti na zaposlene."

Kako pomembna je paliativna oskrba, je spoznala pred nekaj leti, ko je umirala njena mama. "Takrat, ob njenem slovesu, sem pogrešala bolj human pristop strokovnega osebja v bolnišnici, ki bi dopuščal globlji odnos v trenutku slovesa. Za študij sem nato izvedela na izobraževanju, ki ga vsako leto organizira Visoka zdravstvena šola Celje. Vesela sem, ker ga danes zaključujem. Z znanjem, ki sem ga pridobila, lažje delam z neozdravljivo bolnimi in njihovimi svojci. Vidim pa tudi, kako pomemben je timski pristop na področju oskrbe in nege."

Program izobraževanja za zaposlene

Direktorica Centra starejših Zimzelen Deos Topolšica Andreja Štefan Bukovič pove, da so v osmih DEOS Centrih lani izvajali program izobraževanja za zaposlene. "Ti so sami izpostavili, da nimajo dovolj znanj s področja paliative, zato so tudi sami pogosteje doživljali stisko pri opravljanju svojega dela. Študij paliativne oskrbe zato pomembno prispeva k zapolnitvi vrzeli na tem področju. Če se postavim v vlogo bodoče uporabnice tovrstne obravnave, si želim, da bi imeli ljudje, ki me bodo nekoč oskrbovali, ob tem tudi ustrezna znanja. Zato sem vesela, da Anita Bandelj že sedaj preko izobraževanj prenaša znanja s področja paliativne oskrbe na sodelavce. Za skupnost centra Zimzelen to pomeni kakovosten vidik pristopa do stanovalcev in njihovih svojcev."

Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku