Pomlad je čas za zeliščne kure: Zelišča varujejo dihala, povečujejo odpornost in razsluzijo telo

Bojan Tomažič, 22.2.2020
Bojan Tomažič

Ko se zima poslavlja, pride čas za čistilne kure. "Pozimi je zlasti v mestih v zraku veliko smoga in drugih nečistih snovi, tako je treba poskrbeti za čiščenje dihalnih poti. Ko je premalo sonca in jemo premalo zelenjave, se premalo gibljemo, nam pade odpornost. Z zelišči je mogoče to popravljati," pravi Milan Kalan, pridelovalec zdravilnih in aromatičnih rastlin.

Na kmetiji Kalan v Podlešju bodo že kmalu začeli pripravljati sadike. Da bodo na njivah zadišali ajda, ameriški slamnik, artičoka, baldrijan, benediktinka, drobnocvetni vrbovec, izop, lučnik, materina dušica, melisa, ognjič, pegasti badelj, plahtica, rman, sivka, slez, šentjanževka, šipek, tavžentroža, trpotec, zlata rozga, žajbelj in druga zelišča.

V Sloveniji so odlične razmere za pridelavo zelišč. "Velika sramota je, da je sto procentov zelišč v Sloveniji, ki jih prodajo v maloprodaji, uvoženih," pravi Milan Kalan.

Sedeli smo pri mizi in, kaj bi lahko drugega na zeliščni kmetiji, pili čaj. "Recimo domači sok," se nasmehneta Vikica in Milan Kalan, "a prej in potem vendarle čaj." V Podlešju pri Kalobju, nedaleč od Šentjurja pri Celju, sta leta 1995 začela pridelovati zdravilne in aromatične rastline. V neokrnjeni naravi 620 metrov visoko, kjer je vedno sonce. Na hribu, s katerega se vidi do Pohorja, Uršlje gore, Pece, Kuma je bila nekdaj vinska klet, na strmini pod njo je bil vinograd. "Se spomnim, da je stari oče jokal, ko je toča dan pred trgatvijo popolnoma uničila pridelek. Tako hudo je bilo, da je grozdni sok iz jagod tekel po tleh v potočkih," je njegov spomin iz zgodnjega otroštva. Gotovo sta vinograd in klet tudi zaradi takšnih šokov po letu 1962 ostajala zapuščena.

Zdaj je tam Kalanova hiša, in kjer je bil vinograd, so sadovnjak in zeliščne grede. Drevje že obrezujejo, prve dni marca bo treba začeti pripravljati sadike. "Tudi ta zima bo prekratka," se nasmehne Kalan. Pozimi se zeliščarji veliko bolj kot v drugih letnih časih posvetijo prodaji. "Načrtujemo za naslednje leto, obnavljamo dizajn pakiranj, se odločamo za nove izdelke, to je tudi čas za izobraževanje."

Urejeni nered na njivi

V vasici na severozahodu Kozjanskega sta z ženo dvajsetletne ljubiteljske izkušnje iz zeliščarstva spremenila v poklic. Pri njih zrastejo ajda, ameriški slamnik, artičoka, baldrijan, benediktinka, bezeg, breza, citronka, drobnocvetni vrbovec, izop, kamilica, kitajski ožep, komarček, kopriva, lipa, lučnik, materina dušica, melisa, njivska preslica, ognjič, oves, pegasti badelj, plahtica, plavica, poprova meta, rman, sivka, slez, slezenovec, smetlika, srčnica, šentjanževka, šipek, tavžentroža, trpotec, zlata rozga in žajbelj. Na način, kot sta si želela: kot so kmetovali predniki pred sto leti. "Sem se spraševal, kako je bilo mogoče, da so v časih, ko niso imeli traktorjev, škropilnic in škropiva, uspeli preživeti veliko otrok. Se spomni, da so pri babici na kmetiji imeli vse razmetano po njivi. Tuhtal sem, kaj je hotela s tem pokazati in kako je na ta način pridelala več. In ugotovil, da je v resnici imela urejen nered. Točno je vedela, kaj je kje treba posejati in posaditi, da bo pridelek dober in ga bo več."

image
Bojan Tomažič Zeliščarstvo bi lahko marsikatero kmetijo obvarovalo pred propadom.

Ko je koruza pognala iz tal, so med njo posejali solato, kar je ohranjalo vlago v zemlji. Solata je bila hrana za ljudi, tista, ki je zgnila, je bila za kompost. Med pol metra visoko koruzo so posejali fižol in buče. Fižol je dajal zemlji dušik, tega najbolj potrebujejo buče in koruza, koruzna stebla so bila opora fižolu. Da je voda dlje ostala v tleh, so poskrbeli bučini listi. Rastlina je rastlini nudila idealne razmere. Z nekaj manjšimi prilagoditvami je pri njih tudi tako. Ker ljudi, ki bi okopavali, ni več toliko, kot jih je bilo na kmetijah včasih, imajo zelišča posajena v vrstah, da lahko delajo med njimi s frezo in z manjšim motokultivatorjem. "Kolobar je, nimamo velikih njiv, nasadi so na različnih krajih, da lahko lege prilagajamo rastlinam."

image
Bojan Tomažič Na Podlešju je sonce, ko je v dolini megla.

Traktorjev na njihovih njivah ni. "Traktor opravi hitro, in ko je njiva pobranana, je videti lepo, vendar takrat, ko začneš sejati ali saditi, opaziš, da je pretrda, zbita. Zemlja mora biti prhka, na betonu ne more nič zrasti, v sebi mora imeti dovolj kisika, mikroorganizmov, hranil. Takšne ni treba dognojevati in zelišč ni treba škropiti." In seveda je pomembno, kakšne sadike dajo v zemljo. Vsako leto iz lastnih semen vzgojijo od osem do deset tisoč sadik. "Nekaj časa smo jih kupovali pri različnih dobaviteljih sadilnega materiala z izvornim materialom, vendar nikoli niso ustrezali. V Avstriji kupljene ekološke sadike so bile zelo lepe, a so potrebovale dva meseca, da so začele rasti. Ker so zaradi spremembe okolja doživele šok. Mi poskrbimo, da naše ne vzklijejo v idealnih razmerah, od začetka se morajo boriti za obstoj in tako proizvedejo čim več snovi za odpornost. Zgoraj niso videti lepo, a koreninsko grudo imajo razvito in hitro rastejo." To so vedeli naši predniki, pravi, a so mnogi pozabili. "Zdaj se preveč zanašamo na meritve in mislimo, da če znamo nekaj zmeriti, znamo vse. Nič ne znamo, če ne prisluhnemo naravi. Od narave se lahko največ naučimo."

Zeliščarske kmetije bi rešile kmetijstvo

V Sloveniji so odlične razmere za pridelavo zelišč. "Velika sramota je, da je sto procentov zelišč v Sloveniji, ki jih prodajo v maloprodaji, uvoženih." Razlogi za to, da ni domačih, so tudi v nesmiselnih predpisih, Kalan povedano ilustrira z različnim odnosom finančne oblasti do vina in soka. "Vinogradnik, ki grozdje stisne v vino, je obdavčen po katastrskem dohodku, tisti, ki iz jabolka stisne sok in ga pasterizira, pa mora imeti dopolnilno dejavnost na kmetiji, s.p. ali kaj podobnega. S tem se mu avtomatsko povečajo stroški." Pol litra piva stane manj kot dva deci soka, opozori še na drugo anomalijo.

image
Bojan Tomažič Vsakič se je najbolje zanašati na zdravo kmečko pamet.
image
Bojan Tomažič Vikica in Milan Kalan pridelujeta petdeset različnih zelišč.

"Zeliščar lahko posamezno zelišče proda v okviru dejavnosti, ki je obdavčena po osnovnem katastrskem dohodku. Če pa pride kupec, ki bi imel malo tega zelišča, malo drugega, malo tretjega, mora prodajalec imeti dopolnilno dejavnost, za katero mora imeti davčno blagajno. Zakaj lahko vinogradnik proda vino, obdavčeno po katastrskem dohodku, in zakaj on šopka različnih zelišč ne sme, že dalj časa proučuje. Da imajo vinarji lobi, v katerega si nihče ne upa dregniti, se eden ponuja. Tako močan je, da lahko odnese kmetijskega ministra, finančnega in še katerega, ki bi obremenil vinarje. Je pa seveda še druga pot, za politika bolj varna: zeliščarjem dopustiti tisto, kar imajo vinarji. Vendar tam nastopijo vplivni farmacevti, ki zelišča kupujejo v tujini. Oblasti torej niso sposobne poskrbeti za to, da bi naši ljudje v trgovinah, drogerijah in lekarnah lahko kupovali domača zelišča, da kmetije ne bi propadale, da zemljišča ne bi bila zapuščena in da bi več ljudi imelo delo.

Pomlad je čas za zeliščne kure

Ko se zima poslavlja, pride čas za čistilne kure. "Pozimi je zlasti v mestih v zraku veliko smoga in drugih nečistih snovi, tako je treba poskrbeti za čiščenje dihalnih poti. Ko je premalo sonca in jemo premalo zelenjave, se premalo gibljemo, nam pade odpornost. Z zelišči je mogoče to popravljati, tista, ki varujejo dihala, povečujejo odpornost ali samo razsluzijo telo," razlaga Kalan. Ob slabši odpornosti nam vsi tujki, ki pridejo v telo, povzročajo zasluzenost tako dihal kot črevesja. Žajbelj in izop razsluzujeta, slezenovec dodaja sluz, ko jo potrebujemo.

image
Bojan Tomažič Vikica Kalan: ”Telo sporoča z vročino, s krvnim tlakom, s slabostmi, z driskami, z bolečinami, da je nekaj treba spremeniti.”

"V zimskem obdobju so tudi vsi prazniki, ko je miza polna energijsko prebogate hrane, ki je telo ne more porabiti. Po obdobju velikih pojedin je pomlad res nujna za čiščenje." Zeliščarja bosta kmalu skoraj ves dan na njivah in bo to najbolj učinkovito čiščenje telesa, je pa priporočljiva kura z ajdovim čajem, ki deluje dobro na ožilje, obloge v žilah so povzročitelj mnogih težav. Pomlad je (kot jesen) obremenjujoča za želodčne in žolčne bolnike. Poleti se pojavljajo alergije in Kalanova si, ko je vroče, na njivo vzameta topel metin čaj, da je manj potenja. Ko jemo več hladne in na hitro pripravljene hrane, je dobro piti ovseni čaj, da ustvari in neguje potrebno črevesno floro. Sonce je pomembno za zdravje in počutje, poudarita. "Strokovnjaki v zadnjem času samo svarijo pred nevarnostim, čeprav sonce zelo pozitivno deluje na telo, na odpornost, na delovanje celotnega telesa, na zbranost. Naj tisti, ki strašijo, povedo tudi pozitivne reči in se bodo ljudje sami odločili," svetuje Milan Kalan. Pomembna je prehrana, ki naj bo zdravilo in ne strup. "Pridelana naj bo striktno ekološko."

image
Bojan Tomažič ”Napak mislimo, da znamo vse, če znamo nekaj izmeriti.

Zdrava kmečka pamet

Zeliščarja opozorita tudi, da grenčine koristijo telesu. "Ljudje smo se jih odvadili, vsaka hrana je sladka. Telo potrebuje zelo malo, vendar sladkor k temu ne sodi," je rekla Vikica Kalan. "Ker mu dajemo vse drugo kot tisto, kar potrebuje, se pojavljajo bolezni." In še opozori, da bi morali jesti tisto, kar roke naredijo in ne industrija." Ekološka hrana in zmanjševanje stresa sta recepta proti vsem boleznim, tudi najhujšim. "Zelišča so popravni izpiti, ko grešiš. Samo določen čas imaš lahko popravne izpite, potem je tega konec," je rekla in dodala, da je danes treba pri vsaki stvari uporabljati zdravo kmečko pamet, sami moramo preanalizirati, preprosto razmisliti.

Kar ponujajo v večini reklam na televiziji, je prav tisto, česar ne bi smeli uživati. "Nelogično je, da jim nasedamo. Ko še nismo imel informacij o tem, kako deluje telo, so ljudi še lahko prenesli okoli, zdaj pa, ko je mogoče vse izvedeti, se ne bi smeli pustiti. Tudi je treba prisluhniti telesu, ki nam vse pove." Telo sporoča z vročino, s krvnim tlakom, z vročino, s slabostmi, z driskami. "Sporoči, kaj je narobe, daje alarm, da moraš nekaj spremeniti. Pravočasno moraš reagirati in ne šele, ko se ti vse poruši. Tableta proti glavobolu ni rešitev, rešitev je, da najdeš vzrok, zakaj te glava boli. Sporoča, da je utrujena in potrebuje počitek ali karkoli drugega. Da je pač nekaj narobe." Nevajeni naravne hrane se izogibamo in zahtevamo okuse, ki so nam jih vsilili. "Dva kosa domačega kruha zadostujeta, telo ne potrebuje več, onega z ojačevalci okusov in drugimi eji pa lahko pojemo pol kile in še več. Taka hrana ima v sebi snovi, ki možgane prepričajo, da je treba jesti tudi, ko že zdavnaj ni več lakote. Nikoli nisi sit."

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku