Poleti veliko tatvin: Zaklepajte vrata, pazite na denarnice, svetuje policija

Zora Štok, 18.6.2019
Profimedia

Starejši ljudje so pogoste žrtve tatov in prevarantov, zato ne bodo odveč nasveti policije, kako ravnati, da zavarujejo pred njimi sebe in svoje premoženje.

Iznajdljivost tatov, ki iz hiš in stanovanj odnašajo predvsem gotovino in nakit, skoraj ne pozna meja, predvsem pri tem, kako vstopiti v hišo ali stanovanje. Za žrtve si tatovi večinoma izberejo starejše ljudi, sploh če stanujejo v hišah bolj na samem, saj imajo tako več časa, da žrtev zamotijo in izpeljejo svoj načrt. Če pa se tatovi osredotočijo na žrtve, ki same živijo v stanovanju, si izmislijo kak prepričljiv izgovor, da jih žrtev povabi v stanovanje. Običajno natvezijo, da opravljajo brezplačno masažo, da prodajajo ugodne aparate za zdravstveno nego, da je žrtev zadela dobitek za zdravilišče in podobno, predstavljajo se celo kot bančni uslužbenci, ki jim bodo kar doma uredili nekakšno spremembo na računu in podobno.

Veliko tatvin spomladi in poleti

George Simič, pomočnik komandirja Policijske postaje 2 v Mariboru, ima veliko izkušenj s tatovi in tatvinami. "Spomladi in poleti je veliko tatvin iz stanovanjskih hiš. Ljudje so zunaj, na vrtu ali na terasi, vhodna vrata večinoma puščajo odklenjena. Spretnim tatovom to omogoča hiter vstop v hišo, pobrskajo po običajnih mestih, kjer ljudje puščajo denarnice in nakit, in odidejo. Oškodovanci tatvino včasih opazijo šele več ur kasneje, kar delo policije oteži, saj je storilec že zdavnaj daleč proč. Sploh če gre za tujce. A policisti več tatvin zaznamo tudi, ko kak večkratni vlomilec pride iz zapora, s prestajanja kazni. Večinoma gre torej za povratnike. Nedavno smo enemu od njih že odvzeli nekaj predmetov, ki jih je ukradel kmalu zatem, ko je bil izpuščen iz zapora. Ko smo ga prijeli in napisali kazensko ovadbo, pa se tožilec ni odločil, da bi predlagal pripor."

Vedno zaklepajmo hišo, tudi če gremo samo za vogal

Za preventivo pri varovanju premoženja Simič svetuje, da hišo vedno zaklepamo, tudi če gremo samo za vogal. Sploh pa jo zaklenemo, če nas kak neznanec skuša prepričati, da bi si iz nekega razloga ogledal okolico hiše. V takšnih primerih je v bližini gotovo še drug nepridiprav, ki bi, če bi pustili hišo odklenjeno, vstopil, prebrskal po notranjosti in odnesel, kar bi se mu zdelo uporabno. Na območju PU Maribor sicer ni veliko takšnih primerov, medtem ko jih več beležijo na območju PU Ljubljana in občasno PU Kranj. Način delovanja tatov je preprost: pripeljejo se do hiše, praviloma na osamljenem mestu, ter lastnika ali lastnico iz hiše zvabijo z izgovorom, da so predstavniki elektro ali telekomunikacijskega podjetja in da pregledujejo teren zaradi načrtovanja gradbenih del. Včasih je izgovor tudi, da kupujejo staro železo ali neuporabne aparate. Ko lastnik hiše z domnevnim delavcem odide na ogled, drug tat stopi v hišo, prebrska in pobere, kar se mu zdi uporabno, praviloma denar in zlatnino. Ko svoje delo opravi, se znova skrije in počaka na pajdaša, da se ta prijazno poslovi od oškodovanca.

Pazite na torbice, PIN-številke ...

Simič opozarja tudi na nepazljivost starejših, ki včasih pozabijo denar na bankomatu. Nekateri, ki pozabljeni denar najdejo, ga sicer vrnejo, a večina ga obdrži. Tudi PIN-številke so priljubljen cilj tatov. Starejši ljudje jih imajo večinoma napisane na listku v denarnici, nekateri celo s flomastrom na sami kartici, tako da je tatovom delo skrajno olajšano. Starejšim velikokrat denarnico ukradejo iz torbice med nakupovanjem, ko so manj pozorni in imajo torbico tudi odprto (kot pravi Simič, tako največkrat kradejo Romuni). Zato policija svetuje, da imamo torbico vedno pri sebi in naj bo zaprta, ne pa, da jo puščamo v nakupovalnem vozičku. Nikdar se ne ve, kje prežijo tatovi.

image
Profimedia Ena najpogostejših napak - številka PIN ob bančni kartici

Do številke PIN pa se predrzneži dokopljejo tudi na sila lep način. Z izgovorom, da so uslužbenci banke in da spreminjajo poslovanje s TRR, to pa stranki olajšajo z obiskom na domu, tako da ji ni treba v banko, si pridobijo zaupanje starejših ljudi. Ti jim potem zaupajo PIN-številko in izročijo kartico, potem ko ugotovijo, da so oškodovani, pa je predrznež že daleč proč. Da bi vedeli, h komu se napotiti, nepridipravi včasih opazujejo, kdo dviguje denar, sicer pa so sploh mojstri pri prepoznavanju žrtev, kažejo izkušnje. O predrznosti priča tudi primer tujke, ki je med masažo oskrbovanke v enem od domov za starejše v Mariboru tej snela zlato verižico in nameravala zapustiti prostore, a so jo zaposleni ujeli.

Zloženke in nasveti
Policija je pripravila več zloženk in krajših priročnikov o varovanju premoženja, namenjenih predvsem starejši populaciji. V njih je vrsta praktičnih nasvetov in priporočil, kako ravnati, da tatovom preprečimo ali vsaj otežimo nečedno početje. Našteti so tudi najbolj pogosti izgovori, kako nas neznanci skušajo prepričati, da jim dovolimo stopiti v stanovanje, in kako v teh primerih ravnati, kako ravnati na javnih mestih, na potovanju, pri menjavi denarja in podobno.

Ni pa na mariborskem območju primerov, kakršni se ponekod drugje po državi še pojavljajo - trikov z verižicami ali dragocenimi urami. Neznanec s tal pobere nakit, ki daje videz pravega, in oškodovancu ponudi, da mu ga prepusti v zameno za določeno vsoto. Nekateri nasedejo in plačajo od nekaj deset pa do nekaj sto evrov, potem pa ugotovijo, da so denar vrgli proč za nevredno bižuterijo.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku