Pokojninske spremembe: Ne bo še treba delati do 67. leta

Tanja Fajnik Milakovič, 23.6.2019
Profimedia

Upokojitveni pogoji naj se ne bi spremenili, se bo pa z višjimi bonusi spodbujalo, da bi delali dlje. Ženske bodo lahko izbirale med predčasno upokojitvijo ali višjo pokojnino, moškim višji odmerni odstotek.

Zvišanja upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki prej ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, za zdaj ne bo. Ta predlog je umaknjen s pogajalske mize pogajalcev o pokojninskih spremembah. So se pa socialni partnerji po naših neuradnih informacijah vendarle dogovorili o nekaterih drugih spremembah. O tem je včeraj poročal tudi Radio Slovenija in vse kaže, da bodo te predvidoma 5. julija predstavljene na ekonomsko socialnem svetu, čez poletje pa bo o njih že tekla javna razprava. Predvidoma jeseni naj bi jih potrdila vlada, nato pa sprejel državni zbor. Veljati naj bi začele s 1. januarjem 2020. Upokojitveni pogoji se torej ne bodo spremenili, to bo stvar debate o pokojninski reformi, ki se je ob zdravstveni namerava lotiti še ta vlada.

image
Igor Napast Tako moški kot ženske, ki bodo delali po izpolnitvi pogojev za upokojitev, naj bi za vsako leto dela več dobili 3 odstotke višjo pokojnino in to neomejeno dolgo.

Kaj so bistvene spremembe?

Kakšne spremembe pokojninske zakonodaje bi nas torej lahko čakale v prihodnjem letu? Ženskam se naj ne bi več zniževal odmerni odstotek, ampak bi se ohranil na sedanjih 63,5 odstotka. Moškim pa naj bi se prihodnje leto začel postopoma zviševati odmerni odstotek s sedanjih 57 na 63,5 odstotka, in sicer do leta 2025.

Spremenili naj bi se tudi bonusi za otroke, ki jih večinoma lahko uveljavljajo ženske. Do zdaj so se ženske zaradi skrbi za otroke predčasno upokojile, torej pri nižji starosti. Po novem pa bodo poleg te možnosti imele še eno. Tiste, ki se za predčasno upokojitev ne bodo odločile, bodo dobile višjo pokojnino, in sicer za enega otroka se jim bo ta zvišala za 1,36 odstotka. Ta bonus pa bo veljal za največ tri otroke, kar pomeni, da bo njihova pokojnina lahko višja za največ dobre 4 odstotke.

Upokojitvena starost ostaja 65 let in se ne bo dvignila na predlaganih 67 let.

Odmerni odstotek za moške in ženske bo 63,5, za ženske takoj, za moške čez šest let.

Prva tri leta ob plači 40 odstotkov pokojnine, po tem 20 odstotkov.

Vsako leto dela po upokojitvi bi pomenilo za 3 odstotke višjo pokojnino.

Ker je tudi sicer namen predvidenih pokojninskih sprememb ljudi spodbujati, da čim dlje ostanejo aktivni, naj bi tako moški kot ženske, ki bodo delali po izpolnitvi pogojev za upokojitev, za vsako leto dela več dobili 3 odstotke višjo pokojnino in to neomejeno dolgo. Poleg tega je za tiste, ki se bodo odločili delati po izpolnitvi pogojev za upokojitev predvideno tudi, da bodo ob plači prva tri leta dobivali 40 odstotkov bodoče pokojnine (zdaj 20 odstotkov), po treh letih dela več pa naj bi se ta znesek znižal na 20 odstotkov pokojnine. Prvotni predlog je bil sicer ugodnejši, saj naj bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev ob plači dobivali 50 odstotkov bodoče pokojnine, po treh letih pa celo 100 odstotkov. Pomembna sprememba v primerjavi s prvotnim predlogom pa je, da za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev ne bo potrebno soglasje delodajalca.

Trd oreh bodo spremembe trga dela

Niso pa se še končala pogajanja o spremembah zakona o trgu dela. Ministrstvo za delo namreč predlaga, da bi se za starejše od 50 let, ki imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, namreč čas prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti skrajšal s 25 na 19 mesecev. Kot za zdaj kaže, bo znižanje vendarle uveljavljeno, a zagotovo ne tolikšno, morda le za kak mesec. Lažji bo dogovor glede predlaganega zvišanja najnižjega zneska denarnega nadomestila za brezposelne, in sicer na 530 evrov bruto, kar nanese nekaj manj kot 393 neto, kolikor trenutno znaša tudi denarna socialna pomoč. Navkljub temu, da so sindikati prepričani, da je nujno treba zvišati najnižje nadomestilo, opozarjajo, da bi prav tako bilo treba zvišati najvišje nadomestilo, ki zdaj znaša 892 evrov bruto, sicer bo nadomestilo vse manj odvisno od predhodne plače.

Spremembe v pravo smer
Ekonomist Matej Lahovnik ocenjuje, da so dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje korak v pravo smer. "Podatki kažejo, da večina ob upokojitvi ne doseže 40 let pokojninske dobe, zato je prav, da se ljudi spodbuja z bonusi, da delajo dlje. Glede na demografske trende in podaljševanje življenjske dobe pa bomo prej ali slej morali delati do 67. leta," ocenjuje. Pogreša pa dodatne spodbude in davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim bi si lahko ljudje zvišali svoje dohodke v starosti. "Prav tako bi se morali ob snovanju pokojninskih sprememb jasno dogovoriti, da se ne bo več priznavalo nobenih izjemnih pokojnin. Lani je državni zbor sprejel zakon o izjemnih pokojninah za športnike, te in razni dodatki se podeljujejo še mnogim drugim, kar ni prav, saj je treba vsem, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, zagotoviti enake pogoje. Del paketa pokojninskih sprememb pa bi moral biti tudi koncept demografskega sklada," še meni.

Precej različna mnenja med ministrstvom in sindikati so tudi o predlogu, da naj bi se obvezno delovno obdobje za prejemnike omenjenega nadomestila zvišalo z devet na 12 mesecev v zadnjih dveh letih. S tem naj bi po mnenju ministrstva preprečili anomalije, ki so se pojavljale pri sezonskih delih, ko so delavce, kot primer so navedli gradbeništvo in izobraževanje, zaposlili za devet mesecev, nato so jih odpustili, po treh mesecih brezposelnosti pa so jih ponovno zaposlili. To ne bo zmanjšalo obsega prekarnega dela, so prepričani sindikati, ampak bo prekarce postavilo v še težji položaj.

Anketa

Ali uporabljate zobno nitko?

Sudoku