Po koronavirusu: "Vračanje v družbo bo podobno vojakovi vrnitvi z misije"

Helena Ponudič, 29.3.2020
Andrej Petelinšek

Kje lahko najdemo vzporednice med negotovim stanjem pred in med osamosvojitveno vojno v Sloveniji ter sedanjimi dogodki pri nas in v svetu.

Tudi Slovenija te dni preživlja v samoizolaciji, vzdušje in razpoloženje pa mnogi primerjajo z letoma 1990 in 1991, ko so se slovenski državljani, tik pred osamosvojitveno vojno, spraševali, kaj sledi. V katerih trenutkih, vladnih odločitvah in občutkih prebivalstva je stanje epidemije primerljivo z negotovostjo predvojnih dni na danes samostojnem slovenskem teritoriju?

Od 4. marca smo v vojni

"Kako zelo sta si podobni vojna in epidemija koronavirusa, najbolje pokaže vojaška bolnišnica Role 2, ki je v vojašnici v Ljubljani pripravljena na sprejem bolnikov, ranjencev. Ko je dolga leta ležala vsa pozabljena v zabojnikih v Mariboru, smo vedeli o njej le to, da so zanjo davkoplačevalci plačali preveč, danes pa simbolično opozarja, da se je epidemije treba lotiti na vojaški način," pojasnjuje dr. Ljubica Jelušič, univerzitetna profesorica, obramboslovka in nekdanja ministrica za obrambo. Meni, da je smiselno primerjati stanje od decembra 1990 do začetka osamosvojitvene vojne (obdobje šestih mesecev) s stanjem od letošnjega januarja do 4. marca (obdobje štiriinšestdesetih dni). V prvem obdobju gre za poplebiscitno obdobje. Ko so na Obramboslovnem raziskovalnem centru konec leta 1990 in v začetku leta 1991 izvedli raziskavo javnega mnenja o varnosti, je bila večina sodelujočih prepričana, da vojne ne bo. Tako je skoraj polovica vprašanih podpirala demilitarizacijo Slovenije. S podobnim stanjem smo se srečali, ko smo "čakali" na prvega pacienta s koronavirusom v Sloveniji in je "obstajala neka prikrita psihoza, ker 'pacienta nič' še ni". In nato preobrat. "Imeti korono je kot biti zeliščarica v srednjem veku, na grmado z njo!" z alegorijo ponazori še stigmatizacijo obolelih strokovnjakinja za obramboslovje.

image
Boris Jaušovec Junij 1991: tudi takrat je imel slovenski narod skupen cilj.

"Od 4. marca dalje smo v bistvu v vojni," nadaljuje Ljubica Jelušič, "sovražne enote, virusonosci, prihajajo in prihajajo, vsak dan je prekratek za vse novice in predolg, da bi si ga zapomnili, ker je že vsak naslednji še težji. Vendar se ljudje vedemo enako brezbrižno do nevarnosti, kot so se vsi tisti, ki so v spopadih osamosvojitvene vojne hodili med tanki in vojaškimi vozili, opazovali vojno in se obnašali, kot da gledajo snemanje filma. Šele streljanja in ranjenci ter mrtvi jih streznijo in spravijo v zaklonišča."

Da se moramo ob tem zavedati tudi pomembne razlike v duhu časa, takratnega in današnjega, pove Jana Arbeiter, mlada raziskovalka Katedre za mednarodne odnose Univerze v Ljubljani. "Takrat je slovenski narod imel en skupen cilj, lastno samostojno in suvereno državo, za katero se je bil pripravljen boriti tudi z orožjem. In ko so mediji začeli poročati o prvih napadih na slovenskih tleh, so se prebivalci začeli zavedati resnosti situacije. Ljudje vojno lažje razumemo kot pandemijo. Pandemija je nekaj neoprijemljivega, neznanega, nevidnega. Nihče po ulicah ne vozi s tanki, nihče ne strelja na nas, nihče nas s sirenami ne opozarja na napad. Prav zaradi tega je posledično tudi težko razumeti resnost situacije, v kateri smo se znašli," opozarja mlada raziskovalka.

Slovenska vojska in virus
Da se bo Slovenska vojska v spopadu z virusom zagotovo izkazala, z gotovostjo napove obramboslovka dr. Ljubica Jelušič: "Pričakovali smo bolnico in vojaško zdravstveno osebje in je že pripravljeno. Pričakovali bomo uporabo sistemov za razkuževanje, ki so v RKBO-enotah. Kdo bi sicer zmogel razkuževati ceste, kot so jih na Kitajskem, če ne prav vojska? Pričakovali bomo, da vojska pomaga s svojimi kuhinjskimi kapacitetami - če bodo vse gostilne zaprte, bo nekdo vendar moral kuhati za zdravstveno osebje in prostovoljce v boju z virusom! Vojska bo, čeprav s skrajnimi napori, ugodila vsem pričakovanjem. Ampak ko bo vojne z virusom konec, se bodo oglasili tisti, ki bodo pri sprejemanju proračuna vedno našli druge prioritete, samo vojske nikoli ne bo na njihovem seznamu."

Ekonomski in drugi šoki

Z ekonomskega vidika je sedanje stanje podobnemu tistemu iz leta 1991, ker gre v obeh primerih za velik šok za gospodarstvo, primerja obdobji dr. Silvo Dajčman z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. V letu 1991 je razpad nekdanje države povzročil izgubo glavnega trga, prilagajanje na šok je zahtevalo iskanje novih trgov, predpogoj za to je bilo tudi povečanje produktivnosti in s tem sposobnosti konkuriranja na mednarodnih trgih, pojasnjuje Dajčman. Dodaja, da je sedanji šok globalen, kar pomeni, da imajo tudi mednarodno konkurenčna domača podjetja težave zaradi zmanjševanja povpraševanja in težav v dobavnih verigah. Kako velik bo učinek na slovensko gospodarsko rast, je za zdaj težko napovedati. V čem torej ljudje najdejo (začasno) pomiritev - v nagovoru avtoritete, zanikanju in kopičenju zaloge hrane?

Kriza kot priložnost za strukturne reforme
Indikatorji pričakovanj podjetnikov in potrošnikov, ki so v preteklih letih kazali relativno veliko mero optimizma, bodo odslej precej nižji, napoveduje dr. Silvo Dajčman z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Podjetja v takšnih razmerah prilagodijo svoje proizvodne in naložbene načrte, ker potrošniki odložijo nenujne nakupe. "Čeprav smo še nedavno slišali, da smo na bodoče krize bolje pripravljeni kot na globalno finančno krizo, je tovrstna kriza vendarle drugačna in velika neznanka ne le za podjetja, temveč tudi za nosilce ekonomske politike, saj največji vir negotovosti ni gospodarski, temveč zdravstveni," poudarja Dajčman.
Med gospodarskimi ukrepi je trenutno najpomembneje podpreti najbolj prizadete gospodarske dejavnosti in sektorje, za kar se pri nas in v tujini že uporabljajo fiskalni ukrepi. "Podpora mora biti usmerjena v najbolj prizadete sektorje, na mala podjetja, ki verjetno nimajo tako velikih rezerv v svojem poslovanju, in na tista, kjer bi sicer bilo ogroženih največ delovnih mest. Veliko lahko stori denarna politika Evropske centralne banke.
Z gospodarskega vidika bi bilo dobro, da mednarodni tovorni promet ostane čim manj oviran, čeprav to predstavlja določeno zdravstveno tveganje. Določene dejavnosti bodo morda ostale prizadete tudi po koncu zdravstvene krize, saj lahko strah povzroči spremembo v ravnanju domačih in tujih potrošnikov, na te mora biti osredotočena kurativa," o ukrepih pove Dajčman. Po krizi bo morda treba spodbuditi domačo potrošnjo - morda tudi z dodatnimi davčnimi spodbudami -, s čimer bi povrnili nekaj izgubljenega potrošniškega optimizma, meni. Napoveduje, da se bo dodatno pospešila digitalizacija v mednarodnem prostoru in slovenska podjetja, ki na to še niso najbolje pripravljena, bodo temu morala posvetiti več pozornosti, ekonomska politika pa lahko to intenzivneje spodbuja.

"V vsem od naštetega gre za občutek izgube nadzora nad situacijo. Takrat smo se soočali z dejanskim, materialnim sovražnikom, danes z nevidnim. Odziv ljudi pa je enak ali vsaj zelo podoben," meni mlada raziskovalka Jana Arbeiter. Soočenje z novonastalo situacijo razporedi v tri skupine: zanikanje resnosti situacije, kopičenje prehrambnih zalog in zaupanje navodilom stroke. "In leta 1991 je bilo teh iz tretje skupine, ki so zaupali oblasti in jo prepoznali kot spodobno, morda še največ. Ugotavljam, da danes večina tega občutka nima in da obstaja velik dvom o kompetentnosti, odločnosti in sposobnosti vodilnih. Morda zato, ker smo se ravno v času epidemije znašli tudi v neljubi politični situaciji. Morda zato, ker takšno nezaupanje v oblast obstaja že nekaj časa, ne glede na politično usmeritev. Ali pa morda zato, ker preprosto nimamo skupnega cilja," deli razmišljanje mlada raziskovalka. Prepričana je, da se leta 1991 kot narod nismo delili na "vaše" in "naše", v teh dneh pa smo delček enotnosti pokazali, ko so se državni poslanci odpovedali dolgi razpravi in v luči hitre reakcije potrdili novo vlado v rekordnem času. "A kmalu zatem je ta delček enotnosti ponovno razpadel," pristavi.

image
Tit Košir Ljubica Jelušič: ”Sovražne enote, virusonosci, prihajajo in prihajajo, vsak dan je prekratek za vse novice in predolg, da bi si ga zapomnili, ker je že vsak naslednji še težji.”

Po obdobju zanikanja in nato spoznanja iz lastne izkušnje ali izkušnje znanca se je treba pripraviti na prihod naslednje faze, opozarja Ljubica Jelušič: "Ko bo veliko okuženih in bolnih, in verjetno na žalost tudi mrtvih, in ko se s tem novim sovražnikom nobena pogajanja ne bodo izšla v prekinitev ognja, bo del ljudi postal znova brezbrižen. Tako zelo bodo utrujeni od nenehne čuječnosti, da bodo izzivali usodo. Ta fenomen poznamo iz obleganega Sarajeva med vojno v letih 1992 in1995, ko so bili ljudje tako utrujeni od nenehnega obstreljevanja, da niso več hodili v zaklonišča v pričakovanju, da jih bo smrt doletela prej ali slej. Ta problem nas čaka v prihodnje, če virusa ne bo mogoče zajeziti in bo zdravstveni sistem razpadel."

Enotni in ozaveščeni

"Biti človek kot družbeno bitje bo treba zamenjati z biti človek kot osamljeno bitje v samoizolaciji. Vračanje v družbo bo podobno vojakovi vrnitvi z mednarodne misije domov," je prepričana obramboslovka Ljubica Jelušič. "Znova se bomo učili svojih vlog v globalni hierarhiji - kako bomo iz teh svojih domačih zaklonišč videli brezdomce, ki se jim zapirajo zavetišča, kako bomo videli (s svojih založenih barikad) ostarele, ki so že danes sami in revni, kako, če sploh, bomo še videli svojo zgodovino?"

"Občutek imam, da mladi še nikoli nismo bili tako enotni in ozaveščeni," medtem ocenjuje dogajanje in samoiniciativo mladih študent Darjan Anej Fras, ki je svoj nedavni rojstni dan preživel v popolni samoizolaciji. "Nekateri se javljajo za brezplačno varstvo otrok, drugi nudijo pomoč starejšim pri nakupih in podobno. To je naše leto 1991! Menjala se je vlada in za trenutek je videti, kot da so izvoljeni predstavniki naroda složni ne glede na stranko. Družbena omrežja so po pričakovanjih eksplodirala, opaziti pa je tudi rahlo obsedenost s statističnimi podatki. Tisti, ki so se prej prerekali glede statistik najboljših nogometašev in košarkarjev, zdaj ažurno spremljajo številke Svetovne zdravstvene organizacije in podobnih verodostojnih institucij. Govor je o eksponentni rasti, maksimumih, naraščanju, upadanju. Besede in simboli, ki so namenjeni racionalizaciji in pomiritvi ter ozaveščenosti ljudi, mestoma dosežejo prav nasproten učinek," še pove študent Fras.

O podobnostih z letom 1991: vojno lažje razumemo kot pandemijo

"Redno spremljanje statističnih podatkov gotovo poveča tesnobnost, a vendar je biti ozaveščen o pomembnosti upoštevanja ukrepov bolje kot karanteno jemati kot počitnice," podobno razmišlja študentka Ema Beranič. "Instagram objave so zdaj dvojne - tiste, ki pozivajo k previdnosti in delijo italijanske posnetke, in tiste, ki kažejo nemoteno posedanje po lokalih in trdijo, da je alkohol najboljše razkužilo. Po novem vsakodnevno spremljam tudi televizijska poročila ob sedmih. Dobra plat: nobene vlade do zdaj nisem poznala tako dobro, kot zaenkrat poznam to. Vsak večer gledam iste obraze in zanimivo jih je poslušati, kako se po dolgem času strinjajo."

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku