Pljuča Zemlje se dušijo v dimu

Vojislav Bercko, Andreja Kutin Lednik, Urban Červek, 23.8.2019
Reuters

Amazonski pragozd, vitalen za delovanje ekosistema, nezadržno izginja zaradi sečnje dreves in najverjetneje podtaknjenih požarov

Največje pogozdeno območje na svetu, amazonski pragozd, nezadržno gori in se krči. "Najhujši požari deževnega gozda v zgodovini" in "to je apokalipsa", poročajo mediji. V ponedeljek je prebivalce brazilskih zveznih držav Amazonas in Rondonija presenetil gost dim, zaradi katerega niso videli ničesar. Dim so, tako poroča BBC, prinesli vetrovi, ki so razpihovali požare, ki divjajo v brazilskem pragozdu. Slednji je največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, dom daje tudi pripadnikom še neznanih plemen, ki jih ljudje, kot si predstavljamo sami sebe, sploh še nismo videli. Pozabiti ne gre niti, da se v Amazoniji razprostira največji deževni gozd na svetu, pri čemer ga je 60 odstotkov v Braziliji. Deževni gozd imenujejo tudi pljuča Zemlje in je izjemno pomemben pri blažitvi podnebnih sprememb - absorbira namreč velike količine ogljikovega dioksida.

Preslišani okoljevarstveniki

Število izbruhov požarov, zabeleženih v Amazoniji leta 2019, je eno največjih v zadnjih letih. Od januarja do 20. avgusta je bilo število požarov v regiji za 145 odstotkov večje kot v istem obdobju leta 2018, poročajo brazilski okoljevarstveniki. Tuji mediji govorijo o več kot 83-odstotnem porastu, samo letos naj bi bilo izbruhnilo več kot 72 tisoč požarov. A tudi podatki uradnega nadzornega sistema Deter, ki je bil vzpostavljen prav za nadzor krčenja pragozda, so jasni - največ požarov izbruhne v regijah, ki so že tako zabeležene kot kritične zaradi krčenja gozdov, torej ob kmetijskih površinah. Požar je namreč eno glavnih orodij, ki se uporabljajo za krčenje gozdov. Od desetih občin v regiji z največ razpisi ukrepov, ki jih je registriral sistem Deter (Inpe), jih je osem tudi na vrhu lestvice požarov.

Tako so denimo kmetje okoli sektorja BR-163 v začetku avgusta sporočili, da bodo pripravili dan požara, je poročal lokalni časnik Folha de Sao Paulo. Z usklajeno akcijo se je število požarov v regiji čez noč povečalo za 300 odstotkov. "Tisti, ki krčijo in uničujejo Amazonijo, spodbujajo govor in dejanja vlade predsednika Jaira Bolsonara, ki je, odkar je prevzel funkcijo, resnično razgradil okoljsko politiko države," pravi Danicley Aguiar iz kampanje Amazon pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.

Še več, brazilska vlada je razgradila tudi tako imenovani amazonski sklad, namenjen ohranjanju amazonskega pragozda. Brazilski predsednik Bolsonaro je namreč želel kadrovati v skladu in je tako povzročil blokiranje donacij Norveške in Nemčije v višini 288 milijonov dolarjev, kar je močno skrčilo boj proti krčenju gozdov in požarom v Amazoniji, ki ga izvajajo organi brazilske javne uprave (zvezna, državna in občinska vlada), kar razkriva tudi strateški pomen Sklada za ohranjanje Amazonije. Bolsonaro je vse skupaj pospremil s komentarjem: "Norveška? Ali no tista država, ki pobija kite na severu? Naj Angela Merkel uporabi ta denar za pogozdovanje Nemčije!" Izgorevanje in podnebne spremembe delujejo v začaranem ciklu: večje ko so opekline pragozda, več je emisij toplogrednih plinov, in bolj ko se planet segreva, pogosteje se v svetu ponavljajo ekstremni dogodki, kot so večje suše. Krčenje gozdov poleg emisij neposredno prispeva k spremembi vzorcev padavin v regiji, kar podaljša sušno sezono, to pa dodatno vpliva na gozd, biotsko raznovrstnost, kmetijstvo in zdravje ljudi.

Briga ga za planet
Ni nenavadno, da ljudje brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki je prisegel v začetku letošnjega leta, imenujejo kar južnoameriški ali tropski Trump. Desničarski populist, ki je bil nekdaj vojaški poveljnik, je odkriti homofob, zagovornik proste prodaje orožja, že med volilno kampanjo pa je ves čas zagovarjal odpravo regulacij, ki ščitijo amazonski gozd. Amazonski pragozd zajame na leto dve milijardi ton ogljikovega dioksida in sprosti okoli 20 odstotkov vsega svetovnega kisika, je pa tudi proizvajalec vlage oziroma dežja, ki ga potrebuje za lastno preživetje in svojo funkcijo svetovnih pljuč. A novi predsednik Brazilije v zaščiti okolja vidi le nebodigatreba, ki ovira gospodarstvo. Zato je napovedal, da bo na prvo mesto postavil rudarske in kmetijske interese. To pomeni, da bo pospešil sekanje pragozda za zemljišča za pašnike ali polja za sojo. Razmišlja tudi o izstopu iz pariškega podnebnega dogovora.
A v zadnjem času še najbolj ostaja v spominu njegova neumna izjava, kako bi poskrbel za varovanje okolja. Ko ga je neki novinar vprašal, ali je možno sočasno spodbujati gospodarsko last, nahraniti lačne po svetu in obvarovati okolje, je odgovoril: "Dovolj je, da jemo malo manj. Govorite o onesnaževanju okolja. Dovolj je, če kakamo vsak drugi dan. To bi bilo bolje za ves svet."

Država krivi vse, le sebe ne

Predsednik Bolsonaro seveda vidi krivce povsod drugod, samo v svoji politiki ne. Včeraj je za izbruh požarov preprosto okrivil nevladne okoljske organizacije. Tako se je odzval na val ogorčenja, ki ga je ognjeno uničenje v obsežnih delih pragozda sprožilo na spletnih družbenih omrežjih. V sredo je bilo največ objav na družbenem omrežju Twitter z oznako #PrayforAmazonas (Moli za Amazonijo). Kot sicer navaja francoska tiskovna agencija AFP, so bili nekateri izmed posnetkov stari, celo iz leta 1989, ali celo iz drugih držav, kot so ZDA in Indija, kar okoljevarstvenikom gotovo ni koristilo. Brazilski predsednik pa je navedel, da bi lahko bila za požare kriva kriminalna dejanja nevladnih organizacij, ki naj bi bile s tem skušale pritegniti pozornost nanj oziroma na brazilsko vlado, potem ko so jim skrčili sredstva.

"S tem se soočamo," je Bolsonaro dejal pred novinarji. Kot je dodal, "so požare zanetili na strateških mestih". "Vsi znaki kažejo, da so tja odšli zato, da bi zanetili požare in snemali. Tako se mi zdi," je še povedal.

Gori tudi Sibirija
Velikanski požari že skoraj ves avgust divjajo tudi po ruski Sibiriji. Po navedbah okoljske organizacije Greenpeace so ti od začetka leta tam uničili več kot 13,4 milijona hektarjev gozdov. V Sibiriji sicer vsako poletje v gozdovih in stepah izbruhnejo požari, a letos so precej hujši kot v preteklih letih, kar je predvsem posledica suše. Poleg tega pa Rusi poleti kljub svarilom tradicionalno radi prižigajo taborne ognje in s tem sprožajo požare. Oblasti preiskujejo tudi morebitne namerne požige.

Okoljevarstveniki so Bolsonarove navedbe ostro zavrnili. Predsednik brazilskega Inštituta za zaščito okolja (Proam) Carlos Bocuhy je dejal, da so te povsem neodgovorne. Predstavnik Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello pa je znova pojasnil, da požare z izsekavanjem gozdov za pašnike pogosto povzročijo kmetje. Brazilski okoljski minister Ricardo Selles je sicer v torek povedal, da plamene širijo suho vreme, veter in vročina. Dodal je, da se gasilci borijo z ognjem tudi z letali za gašenje.

Anketa

Se boste udeležili katerega od SPREHODOV ZA SPOMIN, ki potekajo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni (21. 9.)?

Sudoku